English (UK)

»Več kot dam, več imam!«

Prostovoljstvo na ŠgAMS živi vse od njene ustanovitve naprej, njeni prostovoljci (dijaki in zaposleni) smo aktivni na številnih področjih prostovoljskega dela znotraj zavoda Antona Martina Slomška, sodelujemo pa tudi z organizacijami na občinskem in državnem nivoju.

Prostovoljci na ŠgAMS:

  • se tedensko družimo s starostniki v domovih starostnikov in z otroki v vrtcu (z njimi se smejemo in zabavamo ob vzajemnem pripovedovanju in poslušanju zgodb, nasvetov, igranju družabnih iger),
  • organiziramo razredne prostovoljske akcije kot so zbiranje igrač, knjig, zamaškov, sladkarij, oblačil, ki jih podarimo humanitarnim organizacijam,
  • organiziramo športna in družabna srečanja z VDC polž ter OŠ Gustava Šiliha,
  • sodelujemo na Medgeneracijskem festivalu z aktivnostmi na temo prostovoljstva,
  • izdelujemo različne izdelke za donacije, namenjene štipendijskemu skladu,
  • skrbimo za okolje (organiziramo čistilne akcije in se udeležujemo občinskih in slovenskih akcij, tudi »Očistimo Slovenijo«,
  • se udeležujemo aktualnih dogodkov na temo prostovoljstva v MB in Sloveniji, kot je Dan za spremembe ali Festival prostovoljstva (na katerem izvajamo igre, ki ponazarjajo prostovoljske vrednote),
  • učimo starostnike računalništva v projektu Simbioza,
  • nudimo prostovoljsko pomoč številnim društvom in organizacijam,
  • organiziramo okrogle mize na temo prostovoljstva,
  • spoznavamo različne prostovoljske organizacije in izkušnje njihovih prostovoljcev,
  • obeležujemo mednarodni dan prostovoljstva (5. decembra),
  • izvajamo božičnico v MB zaporih,
  • predstavljamo svoje delo v šolskem glasilu in v medijih.

V preteklosti smo sodelovali tudi v projektu EPK in na festivalu Lent, kjer smo v Art campu izvajali delavnico zgibanja origamija za otroke.

Mentorici prostovoljstva na ŠgAMS:
Andreja Šverc, prof. in Karmen Hebar, prof.

Duhovno srečanje je čas, ki je namenjen vsakemu razredu posebej. Razred ima tako v dnevu in pol, ki ga preživi izven šole v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, priložnost za graditev razredne skupnosti in medsebojnih odnosov. Ob vodilni temi, ki je v vsakem letniku drugačna, dijaki utrjujejo prijateljske vezi ter razmišljajo o svoji osebnosti in enkratnosti. Pridružijo se jim tudi animatorji, dijaki iz višjih letnikov, ki pomagajo pri izpeljavi skupinskega dela, pri skupinskih dinamikah in komunikacijskih igrah ter nenavsezadnje pri podelitvi in izmenjavi svojih izkušenj. Duhovno srečanje zaključimo z razredno sveto mašo, v katero dijaki vključijo svoja spoznanja in doživetja s skupnega druženja.

Lidija Sedar Hren, prof.

Gamsovanje je še ena izmed zanimivih posebnosti naše gimnazije. Gre za tradicionalen sprejem dijakov in dijakinj prvega letnika, torej fazančkov, v šolsko skupnost oz. med GAMSe (poimenovanje izhaja iz kratice naše gimnazije: ŠgAMS).gamsovanje01
Prireditev poteka vsako leto v pustnem času v šolski telovadnici, pripravi pa jo razred, ki je na gamsovanju zmagal preteklo šolsko leto (torej dijaki in dijakinje drugih letnikov). Gamsovanju prisostvujejo in športno navijajo vsi dijaki in profesorji gimnazije. Dogajanje in rezultate pri igrah spremlja in ocenjuje posebej za to izbrana komisija, ki jo sestavlja nekaj profesorjev in profesoric.

Na to pomembno prireditev fazane pripravljamo že od začetka šolskega leta. Tako dobijo različne naloge, ki jih morajo opraviti v jesenskem času. Dobro opravljene naloge jim lahko prinesejo nekaj dodatnih točk na gamsovanju. Med naloge, ki se vrstijo v prvem polletju, spadajo: ples na znane pesmi, peka peciva, okraševanje razredov, tekmovanje znotraj dobrodelnih akcij, ... Gre za naloge, ki so samostojne in neodvisne od teme gamsovanja, ki jo prav tako določi zmagovalni razred iz prejšnjega leta. Tako so se dijaki že izkazali s temami: kmetija, mafija, vojaške vaje, poroka... Tema je ključnega pomena za okrasitev telovadnice in za tako imenovani 'dress code', ki prav tako prinaša točke.

gamsovanjeGlavno dogajanje, ki ga GAMSOVANJE dejansko predstavlja, je prireditev v telovadnici v času pusta. Na začetku se vsi 1. letniki predstavijo (predstavitev mora biti vezana na temo), sledijo tekmovalne igre. Razred, ki pripravlja gamsovanje, je zadolžen za pripravo iger, vmesne točke, tehniko, razvedrilni program. Fazančki, ki na gamsovanju zmagajo, si priborijo čast, da so naslednje šolsko leto prav oni organizatorji gamsovanja. Zadnjeuvrščena razreda sta zadolžena, da pospravita telovadnico (verjemite, čiščenja ni malo).

Ko fazančki opravijo gamsovanje, so tudi uradno NAŠI GAMSI in če jih še kdo pokliče z imenom 'fazo', se mu slabo piše.

Karin Petko, 2. c

Če že veš, kaj je to biti animator, potem tako ni vprašanja. Tudi, če si za to samo slišal, animator pa še nisi, ni problema. Če pa sploh ne veš, kako to izgleda, si predstavljaj tole:
Skupina ljudi, vsak malo zadržan in se ne briga za druge, neprijetno vzdušje in nikomur se nič ne da... Potem pa se spogledaš s soanimatorji in takoj veste, kaj je treba narediti.
Ni vedno tako, a velikokrat se znajdemo v takšnih situacijah. Vendar ne misli, da moraš vedno samo ti delati drugim v veselje. Kasneje spoznaš, da so tudi tebi podobni. Ti pomagajo in te spodbujajo, da tudi ti postajaš boljši človek. Da pa se vezi med nami utrdijo in da usvojimo potrebne veščine, imamo še Šolo za animatorje. Pa duhovna srečanja, animatorski bend, dogodke na šoli in zunanje aktivnosti ter še in še. Vedno se najde prostor, kjer lahko kaj dodaš.

Prijetno vabljen/vabljena k animatorjem.

skupna

 Animatorsko skupino v šolskem letu 2019/20 vodi in usmerja profesorica Martina Ješovnik.

 

Nekaj misli animatorjev:

Rada sem animatorka, saj imam v svetu, kjer je ljudem mar le za koristi, možnost biti nekomu nekdo, ki mu je mar brez zahtev in pričakovanj, saj vem, da je nad nami Bog, ki nam je vsak dan tisti ''nekdo'' zaradi njegove brezpogojne ljubezni (Urška Pitino)

Rada sem animatorka, ker lahko pomagam drugim in jim želim pokazati; da lahko imaš upanje tudi, če je situacija slaba.(Katja Košič)

Beseda animator nakazuje na to, da nekoga animiramo. Zaposliti otroke ni težko, vsak lahko vklopi risanke... Otroke animirati, jih vključiti in po možnosti še kaj naučiti, pa je veliko težje. Animatorstvo zame predstavlja izziv, ki je vedno znova poplačan z otroškim smehom, zabavo in srečo. (Maja Plateis)

Rada sem animatorka, ker lahko otrokom približam Boga, da ga bolj spoznajo (to je moj cilj), ker se vsako leto zgodi nek dogodek, ki mi ostane v spominu še dalj časa in ker me otroci vedno znova naučijo nekaj novega. Še dodaten plus je sreča in razigranost, ki po navadi kar sije iz otroških oči in takrat dobiš potrdilo, da si na pravi poti do cilja. (Meta Krepfl)

Rada sem animatorka, ker s tem, ko srečo in veselje do življenja, ki prihaja od Boga, z drugimi deliš, nevede tudi pri sebi sam množiš. (Naja Lazič)

Animatorstvo ni nujno samo to, da se igraš z majhnimi otroki banse in pripravljaš ter razlagaš kateheze. Animator si lahko vsem okoli sebe s svojim zgledom, pa tudi sam sebi v določenih situacijah. Posebej ko ti je kakšno stvar še posebej težko narediti in znaš iti preko sebe ter narediš, kar je dobro zate in za druge. (Hana Vinter)

Rada sem animatorka saj s tem darujem svoj čas za druge, jim pomagam, če rabijo pomoč ali pa se samo igram z otroki. Animatorstvo je nekaj posebnega, saj če si obkrožen z otroki pride na dan tudi tvoj otroški duh, ki ga ima vsak izmed nas v sebi, saj se moraš vključiti v igro otrok in se bolj kot ne zabavati skupaj z njimi. (Lea Kramberger)

Obisk Dunaja, svetovne glasbene prestolnice, srednjeevropske kulturne prestolnice, prestolnice več desetmilijonske habsburške monarhije, v kateri so živeli naši predniki in ji dali svoj pečat, je postal tradicionalna septembrska ekskurzija naših drugih letnikov.

Na tej poti spoznamo zgodovino Avstrije in Dunaja, občudujemo njegove palače in dvorce (Belveder, Hofburg, Schönbrunn), cerkve (Štefanova in Karlova), se spustimo v skrivnostne grobnice Habsburžanov, se sprostimo v najstarejšem evropskem živalskem vrtu, se čudimo umetninam v Umetnostnozgodovinskem muzeju in Hundertwasserjevi arhitekturi, si ogledamo Prirodoslovni muzej, dirigiramo dunajskim filharmonikom v Hiši glasbe, obiščemo koncert, se učimo plesati dunajski valček, se razvajamo z dunajskimi zrezki in Sacher torto.

Spoznavamo dosežke Slovencev na Dunaju skozi zgodovino in ugotavljamo, da je na Dunaju še danes zanimivo študirati.

Marija Repina, prof.

"My Dad says that being a Londoner has nothing to do with where you're born...

... He says that there are people who get off a jumbo jet at Heathrow, go through immigration waving any kind of passport, hop on the tube and by the time the train's pulled into Piccadilly Circus they've become a Londoner." ( B. Aaronovitch, Moon Over Soho)

Pravi »Londončani« smo na naši šoli postali v času evropskih oddelkov. V okviru predmeta kultura in civilizacija se je izvajalcem predmeta rodila ideja, da teorijo spremenimo v prakso. Izkusiti kulturo, ki jo London tako z znamenitostmi kot ljudmi, ki so tam našli sebe in svoj novi dom, ponuja, jo primerjati z našo lastno, je bil osnovni cilj ekskurzij, ki smo jih do zdaj organizirali že velikokrat. Zdi se nam pomembno, da dijaki v soočanju z drugimi kulturami razvijajo strpnost do drugih in gradijo lastno vlogo v svetu, kjer živijo.

Povsem prvo srečanje s tem kozmopolitanskim mestom leta 2006 je bilo malce drugačno, bolj umetniško. Ambasador Slovenije v Veliki Britaniji nas je povabil v Greenwich, kjer smo v mestni hiši v okviru Slovenskih dni predstavili šolo in Slovenijo s predstavo »Famous Students In Class«. V prisotnosti vseh pomembnih ljudi, ki v tem delu Londona nekaj veljajo, smo bili ponosni na svoje delo.

Vračanje v London nadaljujemo z inovativnimi oddelki. Cilji ostajajo isti, le sodobna tehnologija nam v tem oddelku omogoča, da se z mestom srečamo na bolj inovativen način. Vsako leto komaj čakamo pomlad, ko tja potuje inovativni razred.

Andreja Vidmar, prof. angleščine

Tudi nas, škofijce 3. letnikov, Rim s svojimi večnimi lepotami privablja vsako leto konec septembra. Štiridnevna ekskurzija v Rim in Assisi se šteje v ure obveznih izbirnih vsebin.

V Rimu se vsak lahko naužije zakladov umetnosti in vere, poglobi svoje znanje zgodovine, umetnosti, latinščine, geografije..., hkrati pa spozna sproščeno italijansko "la dolce vita", poskusi odličen italijanski "gelato" ter pašto. Zato vsaka generacija obišče tisto, kar v Rimu navduši vsakogar: Vatikan, Vatikanske muzeje, Angelski grad, katakombe, Lateransko baziliko, Forum Romanum, Kolosej, Kapitol, Panteon, Piazzo Navona, Fontano di Trevi, Španske stopnice in še kaj. Če boste preko svojega hrbta v Fontano di Trevi vrgli novec, se boste v večno mesto še zagotovo vrnili. In ne pozabite piti iz številnih fontan na skoraj vsakem trgu, kajti njihova voda je pitna - potabile!

Kaj dijake v Rimu najbolj navduši? Razgled s kupole Sv. Petra ter Kolosej.

Kako je že rekel Beda Častitljivi, menih iz 9. stoletja?

Dokler bo stal Kolosej, bo stal svet, ko pa bo padel Kolosej, bo padel tudi svet.

Katjuša Kolar, prof.

Sodelovanje s Caritas Schule Graz

Mednarodno sodelovanje z avstrijskimi šolami ima pri nas tradicijo. Spoznavati in družiti smo se pričeli že v šolskem letu 2007/08 z dijaki iz šole Caritas HLW-Sozialmanagement und LA für Sozialberufe iz Gradca. Njihovi mentorici sta Anneliese Buchberger, MMAg. in Christine Berghofer, Mag. Običajno se srečamo dvakrat na leto, enkrat smo gostje, drugič gostitelji. Sodelovali smo že na delavnicah 9. maja ob Dnevu Evrope, si ogledali mestne znamenitosti Gradca, Maribora in Lipnice, bili v muzeju stranišč, umetnostni hiši, si dopisovali in si še dopisujemo. Veselimo se srečanja z novim razredom v predbožičnem času v Gradcu!

Manica Medved, prof.

V sodelovanje z Gimnazijo St. Paul, ki deluje pod okriljem Benediktinskega samostana St. Paul, smo stopili že v šolskem letu 2010/11. Združil nas je projekt »Drava – reka, ki povezuje«. Nato so skozi leta sledila izmenična srečanja, tudi večdnevna, kjer so bile v ospredju športne dejavnosti, ogledi znamenitosti in seveda mnogi mladostniški pogovori ter raziskovanja. Sodelovali smo tudi že na glasbenem področju in vsakokrat znova se dijaki ter mentorji veselimo skupnih srečanj.

 

eTwinning2Želja omogočiti dijakom pristen stik s sovrstniki iz drugih evropskih držav je vodila od iskanja prvih šol za povezovanje do vsakoletnih nemških spletnih projektov, ki dijakom dokazujejo uporabnost nemščine v vsakdanjem življenju in jim pomagajo pri širjenju besedišča ter poglabljanju jezikovnega znanja. Tako se je Škofijska gimnazija A. M. Slomška že v šolskem letu 2009/2010 pridružila skupnosti evropskih šol, ki se povezujejo in sodelujejo v mednarodnih spletnih projektih.

Prvemu uspešnemu je vsako leto sledil nov projekt. Vsakokrat so v njem sodelovali dijaki drugega razreda. Z uvedbo inovativnega oddelka na naši gimnaziji smo delo v spletnih projektih še poglobili in se v šolskem letu 2012/13 vključili v mednarodno mrežo šol, ki delujejo v okviru eTwinning povezav. V tovrstnih projektih dijaki običajno skozi vse leto pripravljajo prispevke na določeno temo ter jih objavljajo v varnem spletnem okolju TwinSpace, kjer so dostopni sovrstnikom iz držav, s katerimi sodelujemo. Tako vsako leto nastane pisana množina nemških prispevkov, s pomočjo katerih lahko dijaki primerjajo življenje mladih v Sloveniji in v drugih evropskih državah.

V šolskem letu 2018/19 je dijaška skupnost (DS) že zavihala rokave. Izbrali smo predstavnike razredov in se sestali na uvodnem srečanju. Nove predstavnike je pozdravil predsednik DS Miha Vogrin. DS bo tudi letos pripravila razredno uro, ki jo bodo predstavniki izvedli v svojih razredih, organizirala valentinov ples, skrbela za okrašene šolske prostore, pripravila miklavževanje in koledovanje … Novost tega šolskega leta pa je, da bo DS v novembru skupaj preživela konec tedna, kjer bomo uresničevali vse naše projekte, zbirali odlične ideje in se seveda imeli »fajn«.

Predstavniki Dijaške skupnosti v letošnjem šolskem letu so:

1. a: Tadej Raj in Bor Puhalj; 1. b: Urška Pitino in Nick Dajčman; 1. c: Anja Markuš in Lana Kopše; 2. a: Izidor Jelenc in Urh Špital; 2. b: Eva Lucija Krajnc in Mihaela Šatan; 2. c: Urša Berlič in Hana Ledinek; 3. a: Matic Turičnik in Barbara Brumen; 3. b: Anja Gregor in Lučka Godec; 3. c: Miha Vogrin in Vid Ules; 3. d: Nejc Mahorič in Marko Kričej; 4. a: Jakob Podjavoršek in Lina Kopše; 4. b: Urška Laznik in Matevž Pušnik; 4. c: Blaž Mahorič in Veronika Kukovec.

Mentorici dijaške skupnosti: Urška Koren, prof. in Monika Walter, prof.

Disk

logo erasmuslogo eu r aquatic

S šolskim letom 2018/19 smo ponovno vključeni v Eramus+ program in sicer z novim dvoletnim mednarodnim projektom, ki smo ga poimenovali Eu'r'aquatic. Kot že ime pove, je osrednja tema projekta voda. Vse aktivnosti projekta bodo povezane z njo, od analize vode do njene uporabnosti, od ozaveščanja okolice o pomenu ohranjanja čiste vode z organizacijo različnih dogodkov, predavanj, delavnic, do objave letakov, brošur in člankov v spletnem časopisu. Seveda se najbolj veselimo mednarodnih srečanj, kjer bomo izkušnje, znanja in ideje delili z našimi partnerskimi šolami iz Avstrije, Irske, Romunije in Švedske.

Marko Grobler, prof.

Opis krožkov

Zgodovinski krožek ali Včeraj za danes in jutri

Delovanje zgodovinskega krožka v zadnjih letih združuje željo mentorice, da člani z njim poglabljajo in širijo zgodovinsko obzorje ter interes udeležencev, ki jih vedoželjnost pogosto pelje v odkrivanje neznanega. Tako smo v bližnji preteklosti najprej spoznavali Južno železnico in potovali od Dunaja do Trsta, nato nas je železna cesta odpeljala v Beograd ter Prago. Potovanja pripravijo člani krožka s pomočjo mentorice sami. Tako pridobivajo življenjske izkušnje in razvijajo veščine, ki jim bodo v študijskih in kasnejših letih zagotovo koristile. Dokazujemo, da je svet mogoče odkrivati z veliko lastnega angažiranja in s skromnimi denarnimi sredstvi.

Kadar smo doma, pa si privoščimo ogled zanimive razstave doma v Mariboru ali v Ljubljani, prisostvujemo predavanju kakšnega zanimivega predavatelja, ki nam na univerzitetni ravni odkriva neznana polja preteklosti. Z dramatizacijo smo oživili dogajanje v rimski Emoni in se izkusili kot turistični vodiči po Mariboru. Najbolj uka željni se vsa leta udeležujejo državnega tekmovanja, kjer posegajo po najvišjih priznanjih. Na šolo se vračajo prvi člani krožka z doktorskimi nazivi s področja zgodovine in delijo svoje bogato znanje mlajšim. Preteklost nas navdihuje za sedanjost in opogumlja za prihodnost.

mag. Damjana Krivec Čarman, prof.

 

Vtisi/spomini udeležencev:

T - tiri vsepovsod okrog nas
R - razburljivo
S - skupna doživetja
T - turistično izkustvo

 

D - drugo skupno potovanje
U - unikaten užitek
N- najboljša družba
A - akvarij in terarij
J - južna železnica

 

B - Balkanske specialitete
E - evforija
O - ogled mesta do potankosti
G - grad
R - Reisefieber
A - aktivno razbiranje zemljevida
D - dobro poznavanje mesta Timove tete

 

P - prosti čas
R - raznolikost stavb
A - ambiciozni ulični umetniki
G - grajska straža
A - ADLIČNO!

 

Na vsakoletni decembrski kulturni prireditvi, imenovani božičnica, prejme vsak razred 1. letnika razredno maskoto. Izbere jo razrednik oz. razredničarka po štirih mesecih vodenja razreda, podeli pa jo ravnatelj gimnazije, dr. Samo Repolusk. Maskota simbolizira lastnosti in značilnosti dijakov in dijakinj posameznega razreda. Z njo se razred identificira, priraste jim k srcu in jih spremlja vsa štiri leta šolanja na gimnaziji. Včasih spremlja razred na duhovnih srečanjih, nekaterim dela družbo celo na ekskurzijah.

ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška
This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
059 092 200
»Izobraževanje ni polnjenje praznega vedra, ampak prižiganje ognja.« (William Butler Yeats)

Back to top