Slovenščina (Slovenia)

 

Spoštovani dijaki, spoštovani sodelavci,

za nami je še eno šolsko leto in ne vem natančno, kako ste ga doživeli sami, a meni je bilo vmes večkrat rečeno, da sem v enem letu doživel več stvari, kot jih ravnatelji doživijo v petih običajnih letih.

Ob vsem tem pa je bil letos vaš uspeh zelo dober:

  • Posamezniki, ki ste šolo predstavljali na različnih tekmovanjih znanja, športnih tekmovanjih in tudi umetniških natečajih, ste svoje talente potrdili z zlatimi in srebrnimi priznanji ali pa z vidnimi uvrstitvami na natečajih in tekmovanjih, pri čemer ste nekateri posegli tudi po prvih mestih. Pri tem je dragoceno to, da izkazujete talente na več področjih in ne zgolj na enem.
  • Prav tako ni zanemarljiv podatek, da vas je 80% dijakov letos doseglo dober, prav dober ali odličen uspeh. Glede na to, da je gimnazijski program najzahtevnejši srednješolski izobraževalni program, ste lahko na to ponosni vi sami, seveda pa tudi zaposleni na šoli.
  • Poleg merljivih dosežkov ste bili dejavni tudi na področjih, ki se na dajo meriti in ukalupljati s številkami: prostovoljstvo, pomoč sošolcem, razstave, pevski, glasbeni in dramski nastopi, pa tudi obšolske stvari: morda se je kdo naučil igrati kitaro ali kak drug inštrument, nekdo drug je premagal kak osebni rekord v športnih aktivnostih, spet tretji je uspel razvijati kakšno osebnostno lastnost, zaradi katere je izboljšal odnose s svojimi bližnjimi.

Teh stvari ne povemo prvenstveno zato, ker bi se želeli hvaliti – čeprav se v resnici morda premalo pohvalimo navzven, ampak zato, da se zavemo, da je vsak med vami vreden neskončno več od posameznih številčnih ocen. Dokaz vašega notranjega bogastva je tudi današnja Akademija, za katero se vsem nastopajočim iskreno zahvaljujem!

Na šoli so se vam zgodile tudi kakšne krivice, preizkušnje ali pa celo napake, ki so poleg nas presenetile celo vas same. Ko jih boste pogledali skozi prizmo časa ali celo v perspektivi večnosti, vam želim, da iz njih potegnete dragocene izkušnje za osebno rast, poleg teh pa si zapomnite:

  • le lenuhi in mrtvi ne delajo napak,
  • napake ponavljajo in se iz njih prav nič ne naučijo pa le oslički (čeprav mislim, da s to prispodobo oslom delam krivico).

Pri presojanjih, kako naj odgovorni pravilno ravnamo, bom poleg zagotovila, da naša dejanja niso odraz mlačnosti, ampak zelo temeljitih razmislekov, povedal naslednji stari vojaški rek: svoje moči in modrosti ne izkazuješ s tem, kolikim nasprotnikom si odvzel življenje, ampak, kolikim si prizanesel.

Pred zadnjim dejanjem do počitnic nekatere čakajo še popravni izpiti. Poleg iskrene želje, da uspete nadoknaditi tiste primanjkljaje in odpraviti vzroke, ki so pripeljali do tega, bi želel vsem – ne le dijakom s »popravci« –  povedati še naslednje: danes je v svetu veliko prodajalcev megle – na vseh področjih. Obstaja celo polemična knjiga z naslovom »Kako so prodajalci megle zavladali svetu«. Med njimi so tudi takšni, ki trdijo, da je šola kot institucija zastarela, da je učenje podatkov in dejstev čisto brezzvezno (in pri tem ne mislijo le na tisto res nesmiselno memoriranje brez razumevanja, ampak na prav vsako pomnjenje), ker da lahko vse, kar potrebujemo za življenje, najdemo na internetu. V razmislek vam dajem naslednje primere:

  1. Pred vami je zahtevna operacija srca in ko se pogovarjate s kirurgom o poteku, vam ta odvrne, da vseh žil in postopkov sicer ne zna na pamet, da pa si bo pogledal na internetu, katere instrumente in kako naj jih uporabi, katere mišice in žile bo moral operirati in kakšni zapleti lahko nastanejo. Pridete k odvetniku, ker si želite nasvet ob mobingu delodajalca in ta vam odvrne, da zakonodaje sicer ne pozna na pamet, bo pa hitro pogledal v knjigo ali na internet, kaj bi se tukaj dalo narediti. V šoli dobite učitelja, ki vam odkrito prizna, da srednješolske snovi sicer ne zna na pamet, da pa ima zato učbenike in se boste skupaj sproti naučili, kar je potrebno znati. Na gradbeno podjetje se greste dogovarjat, da vam zgradijo hišo, a inženir vam pove, da si bo pogledal v priročniku, kako se izračuna statika stavbe ter poveže električna napeljava in vas ne rabi nič skrbeti. S svojim podjetjem se prijavljate na razpis za večmilijonski projekt in pri preverjanju referenc napišete, da jih sicer nimate, da pa naj komisijo za prijave nič ne skrbi, ker se da vse potrebno tehnično znanje za uspešno izvedbo projekta najti na spletu (»na You Tubu je itak vse«).
  2. Ali bi izbrali katerega od pravkar naštetih strokovnjakov, ali pa bi zaupali tistemu, ki bi iz glave suvereno pred vas natresel vse, kar želite vedeti?

In če ima tukaj še kdo ugovor, da je v gimnaziji vsega preveč, lahko povemo le to: gimnazija mora dati najširše splošno znanje za izbiro kateregakoli študija. S tem namenom obstaja in zato je toliko učenja. Če vam kdo govori, da poznavanje dejstev danes ni potrebno, preverite, ali nima morda skrite naslednje agende: vzgajanje potrošnika, ki bo čim manj razmišljal s svojo glavo – če imaš namreč prazno glavo, ne moreš med dejstvi in podatki ustvarjati povezav in jih uporabiti učinkovito takrat, ko je to najbolj potrebno. In to je idealno za družbo, ki si ne želi dvomov v vladajoče elite, ampak želi imeti potrošnika, ki veselo bleje in meketa po nakupovalnih centrih. ZATO je znanje vrednota in ZATO so dobri učitelji varuhi civilizacije, če parafraziram Bertranda Russella.

Seveda pa so upravičeni pomisleki, kako in kaj naj vemo o dejstvih:

  • Če poznamo vse letnice o 2. svetovni vojni, ne vemo pa, koliko otrok je stradalo in izgubilo svoje očete, koliko deklet in mater je bilo posiljenih s strani vojakov vseh vpletenih strani, kako se človek obnaša slabše kot vsaka žival, ko v izvensodnih pobojih pobija vse, kar mu diši po »drugačnem«, če torej ne vemo tega, smo obsojeni na ponavljanje zgodovine.
  • In če vemo, kako se zapiše predpis eksponentne funkcije in kaj so odstotki, ne vemo pa, da na omejenem območju ne moreš neomejeno eksponentno rasti, ali da si ob plači 1.500 € lahko privoščiš hišo za 130.000 €, zagotovo pa ne za 300.000 €, ali da se ne da pošteno služiti »na hitro« in s sumljivimi finančnimi mahinacijami, če torej ne znamo prav uporabljati matematike, smo spet obsojeni na to, da bomo spravljali v nesrečo sebe in druge, večali ekonomsko neenakost, posledično pa prispevali k večanju kaosa v svetu.

Zato seveda JE pomembno, kako znanje prenesti v življenje in poleg za vas je to izziv tudi za nas učitelje.

Ko se boste torej te počitnice odločali, ali preživeti čas na internetu in v nakupovalnem centru, ali pa prespati ponoči pod zvezdami, iti na lov s fotoaparatom za dobro fotografijo, prebrati kakšno dobro knjigo, napisati pesem za svojo dušo, se spomnite na anekdoto, s katero bom zaključil:

Turist iz Združenih držav Amerike je obiskal slavnega poljskega rabina Chofetza Chaima. Presenečen je bil, ko je videl, da je ves rabinov dom le preprosta soba, polna knjig. Edino pohištvo so bili miza, klop in postelja.

»Rabi, kje imaš pohištvo?« je vprašal turist.

»Kje pa ga imaš ti?« je odvrnil rabin.

»Jaz? Saj sem tu le na obisku. Samo potujem tu skozi,« je rekel Američan.

»Jaz tudi,« je odgovoril rabin.

 

 dr. Samo Repolusk, ravnatelj

 

sportnikom prijazno iko1

izbrani logo

mlad logo

microsoft showcase school

msdnaa

stipendijski sklad

Back to top