Slovenščina (Slovenia)

 

V sredo, 22. januarja 2020, smo na Škofijski gimnaziji izpeljali Dan D – dan posvečen temam, kjer se javno mnenje in nauk Cerkve razhajata. Izbrali smo štiri teme: odnos med vero in naravoslovno znanostjo, problematiko “temnih” obdobij v zgodovini Cerkve (križarskih vojn in inkvizicije), problematiko teorije spola in temo sovražnega govora.

Prve teme smo se lotili v prvem letniku, kjer smo profesorji predstavili problem, da naravoslovna znanost, zlasti na osnovi Darwinovega evolucionizma, nasprotuje svetopisemskemu nauku o stvarjenju. Evolucionizem uči, da se je življenje v vesolju razvilo iz naključnih sprememb v materiji in posledično meni, da za razlago nastanka življenja ne potrebuje sklicevanja na Boga stvarnika. Na podoben način evolucionizem predpostavlja, da je možno razložiti obstoj vesolja brez sklicevanja na Boga. Profesorja Mihael Gojkošek (fizika) in Ivo Kerže (filozofija) sva najprej dijakom predstavila problematičnost evolucionistične razlage z ozirom na fizikalna spoznanja o nastanku vesolja (teorija velikega poka), ki kažejo, da ima vesolje začetek in da torej mora obstajati vzrok tega začetka, ki je presežen glede na vesolje. Zato se sam od sebe ponuja odgovor, da je ta presežni vzrok Bog. Glede vprašanja razvoja življenja sva predstavila argument, ki nasprotuje darvinizmu v smislu, da evolucionizem, ki razlaga nastanek živega iz materije, ne upošteva temeljne zakonitosti materialnega sveta o večanju entropije (nereda), kateremu bi spontan razvoj življenja (reda) iz materije (nereda) nasprotoval. Dijaki so po tej predstavitvi sestavili vprašanja za gosta, fizika dr. Davida Jezerška, ki je dolgo let delal na Inštitutu Jožefa Stefana in je na omenjene argumentacije podal svoje poglede.

Zgodovina Cerkve je pri rednih urah zgodovine pogosto predmet pogovorov, vendar je poznavanje tovrstne tematike pri dijakih šibko. Zato smo v drugem letniku prvi del projekta izkoristili za predstavitev tem križarskih vojn in inkvizicije, ki sta ju za dijake 2. letnika pripravila letošnja maturanta. V nadaljevanju smo pogledali dokumentarni film o srednjeveški inkviziciji in tako spodbudili dijake k razmisleku ter primerjavi slišanega in videnega v filmu z informacijami, ki jih imajo sami o inkviziciji in vlogi Cerkve v njej. To je pri dijakih spodbudilo mnoga vprašanja, pomisleke ter dileme, ki so jih po razredih povzeli in pripravili za gosta, ki se nam je pridružil v tretjem delu. Gost, prof. dr. Bogdan Kolar, je za iztočnico pogovora predstavil zakonitosti znanstvenega pristopa pri raziskovanju in obravnavanju zgodovinskih problemov ter posebej opozoril na napako, ki ji pogosto podležemo v zgodovinskih razpravah, ko preteklost presojamo z vidika sedanjosti in ko zgodovinske dogodke, pojave in procese sodimo, namesto, da bi jih presojali. Nekaj vprašanj se je nanašalo na temo, ki sicer ni bila predmet tokratnega pogovora, na čarovništvo in vlogo Cerkve pri njenem preganjanju. Vendar je gost kljub temu podal nekaj osnovnih informacij, v nadaljevanju pa so se vprašanja dijakov osredotočila na obravnavano tematiko in prav tako odgovori gosta, ki so bili celoviti in poglobljeni.

V tretjem letniku smo se ukvarjali z vprašanji bioetike. Letošnje leto je bilo namenjeno spoznavanju bioetičnega pogleda na teorijo spola s poudarkom na spoznavanju problematike homoseksualnosti in transseksualnosti. V prvem delu sta profesorici Anica Lorenčič Rukav in Barbara Babšek dijakom predstavili problematiko pristopa k raziskovanju vprašanj, ki jih odpira teorija spola. S pomočjo posnetkov sta jim prikazali, kaj se zgodi, če namesto znanosti zavlada ideologija teorije spola in v kakšne absurde nas lahko vodi slepo zaupanje poročilom o domnevno znanstvenih raziskovanjih. Dotaknili sta se tudi pojavov homoseksualnosti in transseksualnosti ter s pomočjo posnetkov pokazali tudi na stališče, ki ga do teh pojavov zavzema Katoliška cerkev. Dijaki so že v tem delu začeli zastavljati vprašanja, ki so jih kasneje dokončno oblikovali v razredu. Z njimi smo soočili našo gostjo mag. Mojco Belcl Magdič, ki  posveča velik del svojega študija prav tem vprašanjem. Razvil se je zelo dinamičen pogovor med gostjo in dijaki. 

V četrtem letniku je prof. Jure Levart dijakom predstavil sodobno problematiko sovražnega govora v odnosu do katoličanov. Skozi znane primere (Strehovčev proces, izjava sekretarja J. Štromajerja, zažig Strunjanskega križa ipd., svinjske glave na gradbišču džamije) je pokazal, kako se ta problematika kaže v slovenskem prostoru, kjer je obravnavana pristransko: izrazito v škodo katoliške strani. Če gre za sramotenje katolištva, je to v javnosti obravnavano kot svoboda izražanja, če pa gre za sramotenje ali večkrat le problematizacijo drugih kultov in prepričanj, je obravnavano kot sovražni govor. O tem in o podobnih temah iz sodobnega družbenega dogajanja so se dijaki pogovarjali z (domačim) gostom dr. Ivanom Štuhecom.

Poročilo pripravil: dr. Ivo Kerže, prof.

 

DSC 3183  DSC 3144

DSC 3153  DSC 3194 3

DSC 3170  DSC 3203 2

DSC 3114 1  DSC 3209 3

 

sportnikom prijazno iko1

izbrani logo

mlad logo

microsoft showcase school

msdnaa

stipendijski sklad

Back to top