MontessoriZadnji dan avgusta leta 1870 nam je dal veliko pedagoginjo in borko za ženske pravice italijanko Marijo Montessori. Leta 1896 je postala prva zdravnica v Italiji. Delala je na kirurgiji, v psihiatriji in predavala na mednarodnih kongresih žensk.
Svojo posebno metodo za vzgojo in poučevanje je pričela razvijati na medicinsko - pedagoškem inštitutu za vzgojo otrok s posebnimi potrebami. Uvedla je čutne pripomočke, s katerimi so se otroci lahko učili s pomočjo čutov.
Ob prelomu stoletja je pričela s temeljitejšim študijem pedagogike, psihologije in antropologije. V tem času je še predavala na univerzi, poučevala učiteljice in objavljala številne medicinske spise.
Šolstvo po vsej Evropi je v tistem času temeljilo na strogem režimu: uradnost, glasno ponavljanje za učiteljem, kaznovanje že za najmanjše napake. Za Marijo Montessori je bilo to ozračje - ozračje zapora.
6. januarja 1907 je ustanovila prvo Casa dei bambini (Hišo otrok) v rimski četrti San Lorenzo.Tukaj je uporabljala učne pripomoške, ki jih je bila uporabljala pri delu z duševno zaostalimi otroki. Otroci so sami izbirali, kaj bodo delali in odkrivali. V tej hiši se na otroke ni kričalo, kregalo, niso jih kaznovali, otroci so preprosto uživali. Postali so živahni, dobili zdrav videz in neskonšno radi so se vračali. Prvi Casi so sledile še mnoge, postala je slavna. Montessorin našin so uvajali v italijanskih, švicarskih, angleških, argentinskih osnovnih šolah ter poizkusnih šolah v Franciji in Združenih državah Amerike. Ustanovila je Mednarodno Montessori zdrušenje (AMI). Odpovedala se je svojemu službovanju kot zdravnica in docentka.
Do konca druge svetovne vojne se je naselila v Indiji, kjer je zacvetelo njeno gibanje. Po drugi svetovni vojni se je vrnila na Nizozemsko, praznovala 40. obletnico ustanovitve prve Case dei bambini ter načrtovala ustanovitev Montessori univerze.
Umrla je 6. maja 192.