Ob izteku šolskega leta nas je osem dijakov uživalo na festivalu v Romuniji, na katerem so sodelovali dijaki Romunije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Spremljala sta nas profesor športne vzgoje Nikola Bistrović in profesor nemščine Marko Grobler, ki sta bila tudi naša »šoferja«.

Naša pot se je začela 6. junija ob 7.30 pred avtobusno postajo Maribor. Na voljo smo imeli dve vozili, kombi in osebni avtomobil. Z nekaj vmesnimi postanki in prečkanjem dveh državnih mej smo popoldne prispeli v romunsko mesto Temišvar, ki leži v bližini madžarske meje. Tam nas je navdušeno sprejel organizator festivala Florin Belea. Po hitrem postopku smo se namestili v sobe in pojedli kosilo. Zunaj so nas namreč že čakali romunski vrstniki, s katerimi smo si kasneje ogledali nekatere znamenitosti mesta. Videli smo nekaj parkov, šli pa smo tudi v veliki nakupovalni center. Zvečer so nas povabili še na sproščen pogovor v klasični romunski bar.

Naslednji dan smo odšli v Faget, mesto, kjer se je odvijal celoten festival. Zelo nas je navdušil tamkajšnji hotel Bogdan's inn, ki je imel celo bazen. Kasneje se je izkazal kot glavna atrakcija festivala. Že isti dan smo pričeli z različnimi aktivnostmi. Jan, Jaša in Martin smo tekmovali v disciplini namizni tenis, kjer je Jan posegel celo po prvem mestu, Martin po tretjem in Jaša po četrtem. Domen je bil v šahu odličen tretji, Diana in Klemen sta sodelovala v glasbenem in plesnem oddelku, Eva Lucija in Evita pa sta nas zastopali na likovnem področju. Po napornem dnevu smo se lahko malce sprostili ob ali v bazenu, sledila je večerja nato pa prijetna zabava, kjer smo se medsebojno povezali. Predvsem po zaslugi karaok vsake sodelujoče države na festivalu. Naslednje jutro nas je pričakal obilen zajtrk in veliko časa za druženje. Nekateri so ga uporabili za učenje in igranje kitare, drugi za gledanje Grand Slam-a na televiziji, spet tretji pa za igranje namiznega tenisa ali kopanje. Vsak po svoje. Kasneje so nas hitro zaposlili s streljanjem s paintball puškami in priredili celo tekmovanje. Kot naš najboljši se je izkazal Domen, ki je tekmovanje zaključil na tretjem mestu, vendar mu ni manjkalo veliko do še boljšega rezultata. Spet smo imeli nekaj časa za kopanje, ostale dejavnosti in kosilo, popoldan smo si ogledali še muzej v kraju Faget. Muzej je predstavljal zgodovino ljudi tega kraja in nam bo verjetno vsem ostal v spominu. Zvečer so bile na programu predstavitve vsake sodelujoče države in kasneje še glasbene točke le-teh. Po zelo pestrem, a dolgem programu (izredno zanimivi so bili madžarski plesi), smo slovenski in romunski fantje imeli še dovolj energije, da smo izkoristili zadnje žarke sonca še za nogometni dvoboj, ki je bil tako rekoč vrhunski. O zmagovalcu ni dvoma. Stekli smo še na večerjo in kasneje zadovoljni uživali v sobi ter spremljali Grand Slam. Uradne zabave ta večer ni bilo, je pa imel vsak možnost najti kotiček ali družbo, ki mu je ustrezala.

V nedeljo zjutraj smo morali že spakirati in po zajtrku smo krenili proti domu. A še prej nas je čakalo težko slovo od novih prijateljev in ogled muzeja o romunskem pionirju letenja (Traian Vuia). Na poti domov smo se še nenačrtovano ustavili v čudoviti Budimpešti in zato v Maribor prispeli šele v nočnih urah. Verjetno smo bili vsi zadovoljni, da smo spet doma, za kar smo se zahvalili našima zanesljivima šoferjema.

Jan Hartl, 3. b

 

4R  5R

1R  2R

6R  7R