MP SMB20 5800 1Dragi starši in skrbniki!

Septembra 2016 smo vzhičeni, a vendar veseli, polni pričakovanj, stopili pred šolski prag Škofijske gimnazije. Starši ste nas fotografirali in se začeli zavedati, kako hitro čas beži. Tedaj smo namreč vsi skupaj naredili velik korak. Mi in vi!

In poglejte si nas zdaj. Danes stojimo pred vami, počasi zaključujemo srednjo šolo in… spet nas fotografirate! Danes je namreč dan, ko je lahko vsak starš ponosen. Je pa tudi dan, ko se vam imamo možnost zahvaliti.

Dragi starši, brez vas nam ne bi uspelo. Vi ste tisti, ki ste bili vedno tukaj za nas. Čeprav se morda vedno ne zavedamo, nas je šola na nek način vedno združevala. Skupaj smo se kdaj nasmejali, bili žalostni, razočarani. Ampak to so čustva, ki nas bodo v življenju vedno spremljala, zato lahko ponosno povemo, da je bila naša šola res šola za življenje. In, starši, vi ste tisti, ki ste nam jo pomagali znova in znova premagovati. Zares smo vam hvaležni. Hvala!

Zarja Eisner, 4. d

 

 

 

Spoštovani profesorice in profesorji!MP SMB20 4998 1

Naj se vam zahvalim v imenu celotne generacije 2016-2020. Hvala vam, da ste z nami preživeli ta krasna štiri leta, ki so prehitro minila. Vedno ste nas vzpodbujali, nam dajali nasvete in bili pripravljeni na pogovor. Vaša služba ni bila samo učenje nas, dijakov, ampak tudi druženje z nami, saj ste vedno znali pristopiti k nam in nam pomagati. Hvala vam za včasih spregledano neznanje. Vedno ste verjeli v nas in nas usmerjali na pravo pot, ko smo zašli. Pomagali ste nam pri razvijanju naših talentov in osebnega razvoja. Vem, da včasih malo muhasti smo bili, in, da nas je včasih bilo težko prenašati. Sploh takrat, ko so se testi samo kopičili, mi pa smo vas nenehno prosili, da prestavili bi test. Včasih so se v razredih pojavili nenavadni pojavi kot so šolske bolezni, nadpovprečna frekvenca obiskov zobozdravnika in kolektivne izgube spomina domačih nalog.

Z vašo pomočjo in odlično izpeljanimi urami poučevanja smo se veliko naučili. Naučili smo se učenja in kvalitetnega iskanja podatkov. Dali ste nam vedeti, da ocene niso vse in da vedno ne odražajo znanja in osebnosti posameznika. Dali ste nam vedeti, kaj je prav in kaj narobe. Velikokrat ste nam znanje nakazali s primeri iz vsakdanjega življenja, kar nam je bilo v veliko pomoč pri učenju. Dali ste nam pečat, ki nas bo spremljal skozi naše celotno življenje. Mogoče bomo pozabili, kaj ste nas učili iz učbenikov, ampak ne bomo pozabili, kaj ste povedali iz srca. Saj veste, da bomo mi tisti, ki bomo pisali našo prihodnost in na naših ramenih bo odgovornost spreminjanja sveta. Na nas je, da zgradimo svet, v katerem bi radi živeli, svet, v katerem bomo lahko uresničili vse naše sanje. Za nas je bila enkratna življenjska izkušnja, da smo se lahko učili od takšnih profesorjev, kot ste vi. Hvala, da z nami pišete to zgodbo, ki se bliža koncu. Vsi danes tukaj zbrani si želimo, da naše štiriletno potovanje zaključimo čim bolj uspešno in da vsak od nas dijakov zakoraka novim cilje naproti. Hvala, da ste in boste z nami napisali to zgodbo.

Nika Fekonja, 4. d