»Šola vesela«

Naslov Slomškove pesmarice Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino, iz katere je vzeto letošnje geslo Slomškove nedelje, »Šola vesela« nam nekaj pove o Slomškovem odnosu do šole v njegovem času. Vključevanje petja v šolo je vsekakor pomenilo določeno sprostitev za otroke in s tem tudi veselje. Seveda šola nikoli ni bila zgolj nekaj veselega in zabavnega. Vedno je od otrok terjala, da so se morali navaditi zgodaj vstajati in iti v šolo, ko bi še radi spali. Tudi učenje ni za vse ljudi nekaj veselega. Za večino je napor in mnogi še danes mislijo, da je šola od njih zahtevala veliko nepotrebnih in za življenje popolnoma nepomembnih stvari.

Da je Slomšek torej hotel v šolo vnesti nek element, je zelo verjetno izhajalo iz njegove lastne izkušnje, ko je opazoval svoje vrstnike in kasneje tudi kot odrasel otroke, da jim je šola napor. Petje in umetniško ustvarjanje tudi ni za vse otroke nekaj veselega. Za mnoge pa je to vedno predstavljalo sprostitev in odkrivanje talentov.

Današnja šola je v veliki večini stvari popolnoma drugačna, kot je bila v Slomškovem času. Kaj se bo s šolo dogajalo v času umetne inteligence, še nikomur ni jasno. Vsekakor pa poudarjanje zgolj znanja v šoli v prihodnosti ne bo vzdržalo in je že danes zgrešeno. Samo od znanja in ocen se ne živi. Sodobni otroci skoraj nimajo možnosti, da bi opazovali življenje staršev od jutra do večera ob delu in sprostitvi. Beg od resničnega življenja je tudi prevažanje otrok od ene do druge dejavnosti. Usmerjanje otrok v koristnost, ki se na koncu šolanja pokaže tudi v poklicni odločitvi, ko je v ospredju zaslužek, ne pa veselje pri delu, tudi ni pravilna vzgojna pot. Sodobni otroci imajo v večini primerov vsega preveč, izjeme so vedno bile in bodo. V množici stvari pa nimajo pristnega odnosa do sebe in do soljudi. Zato so velikokrat njihovi obrazi žalostni in zagrenjeni, brez veselja.

Cerkveno šolstvo je bilo od začetkov krščanstva naprej pomemben evangelizacijski in kulturni moment. Kristus je hodil v šolo sinagoge, apostoli so bili v njegovi šoli. Prvi evangelizatorji Evrope, benediktinci, so ustanavljali šole in za njimi več drugih redov. Misijonarji so vsepovsod, kamor so prišli, ustanavljali šole. Slomšek je v svoji škofiji takoj poskrbel za šolanje in poleg bogoslovja poklical na pomoč Šolske sestre.

Slovenija je postala misijonska dežela. Evangelizacije brez vzgojno izobraževalnih ustanov ni, kateheza jih ne more nadomestiti. Šola je  bila in ostaja prostor srečanja med vero in razumom, med resnostjo in veselje. Vse bolj bi morala postajati šola za življenje in ne šola za ocene.

Letošnja Slomškova nedelja nas naj spodbudi, da bi resno razmislili o mestu in poslanstvu šole v naši domači Cerkvi in v slovenski družbi.

Vabljeni v nedeljo 23. septembra od 15. ure naprej v telovadnico Zavoda Antona Martina Slomška, Vrbanska c. 30. Maribor.

                            Rektor Zavoda A. M. Slomška

                            Dr. Ivan Janez Štuhec