Če spremljaš prijatelja, ni noben ovinek predolg.

– Lev Nikolajevič Tolstoj

V 5. vzgojni skupini domujemo večinoma dijaki 2. letnikov, ki prihajamo iz kar šestih različnih srednjih šol. Čeprav prihajamo iz različnih okolij in šolskih programov, nas povezuje predvsem ena stvar - v naši skupini nikoli ni dolgčas!

Dijaki smo navihani, razigrani in vedno pripravljeni na kakšno šalo ali dobro domislico. Znamo poskrbeti za smeh in živahno vzdušje, hkrati pa se učimo, kako biti odgovorni člani skupnosti in dobri sostanovalci.

Najdete nas v prvem nadstropju dijaškega doma Antona Martina Slomška, kjer vsak dan nastajajo nova prijateljstva, zgodbe in seveda tudi kakšna dogodivščina.

"Skrivnost človeškega obstoja ni le v tem, da ostaneš živ, ampak v tem, da najdeš nekaj, za kar bi živel."

– Fjodor Dostojevski, “Bratje Karamazovi”

Smo 3. vzgojna skupina, ki jo sestavljamo večinoma dijaki in dijakinje prvih letnikov, zato je za marsikoga med nami bivanje v dijaškem domu postalo pomembna prelomnica. Bivamo v 3. nadstropju dijaškega doma, kjer nam nikoli ne zmanjka smeha, igrivosti, pogovorov in dobre volje. Pri vsem tem nas spremlja naša vzgojiteljica Katarina.

Čeprav se med seboj še spoznavamo, kljub svoji raznolikosti postajamo vedno bolj povezana skupina. Skupaj se trudimo spletati nova prijateljstva, razvijamo svoje talente, se učimo samostojnosti in odgovornosti ter si med seboj pomagamo, ko nam je težko.

Vedno se lahko nanesemo drug na drugega in si med seboj zaupamo, drug ob drugem odraščamo in skupaj rastemo v boljše ljudi.

Prijateljstvo je zato
najlepša oblika sveta,
ker jo naslika srce
in se dotika – vsega!

(Tone Pavček)

Foto Tatjana

                                                                                                                                                        Arhiv dijaškega doma

V četrti vzgojni skupini smo doma dijaki prvih in drugih letnikov, ki skupaj z vzgojiteljico Nastjo pišemo novo poglavje domskih dogodivščin. Smo pisana druščina različnih značajev, zanimanj in talentov.

Eni lovimo žoge, drugi prave tone, tretji svoje talente razkrivamo tam, kjer jih morda nihče ne pričakuje. Vsi pa iščemo svoje mesto pod soncem. Učimo se usklajevati šolske obveznosti, svoje strasti in skupno življenje, ob tem pa odkrivamo, da je marsikateri izziv lažji, če se ga lotimo skupaj. Drug od drugega se učimo, odkrivamo nove poglede in spoznavamo, da za prijateljstvo ni treba biti enak.

Med učenjem, treningi, vajami in večernimi pogovori se počasi spletajo vezi, ki dajejo našim dnevom domačnost. Učimo se samostojnosti, potrpežljivosti in odgovornosti, pa tudi tega, kako opaziti nekoga, ki potrebuje družbo ali spodbudno besedo. Včasih nam gre vse kot po maslu, drugič potrebujemo nov poskus … in tudi to je del odraščanja.

Naša domska zgodba je še na začetku, a jo že polnijo smeh, drobne zmage in skupni spomini. Vsak ji doda nekaj svojega, skupaj pa ustvarjamo prostor, kjer smo lahko to, kar smo, in rastemo v to, kar še bomo.

"

                                                                                                      … Prijateljstvo se rodi,

                                                                                                            se smeji in mežika,

                                                                                                            kot čudežno sonce

                                                                                                                    izpod dežnika.

                                                                                                            Prijateljstvo je zato

                                                                                                         najlepša oblika sveta,

                                                                                                              ker jo naslika srce

                                                                                                           in se dotika – vsega!

"

(Tone Pavček)

V drugem nadstropju, naprej od skupnega prostora Jona, bivajo dijaki 2. vzgojne skupine. Zanje še posebej velja Slomškova misel: »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti.« Smo namreč zelo živahna skupina in vsakogar, ki pride k nam, hitro prevzame naša energija ter tudi sam postane del našega veselega in razigranega utripa.