Na naši gimnaziji dan začenjamo z duhovno mislijo, ki jo pripravijo dijaki v vsakem razredu in jo preberejo ob začetku prve šolske ure. Tako se dijaki in profesorji skupaj ustavimo ob prebrani pesmi, kratki zgodbi, razmišljanju, odlomku iz Svetega pisma in v njih odkrivamo pozitivna sporočila ter s svojimi mislimi in mnenji bogatimo drug drugega. Ti kratki utrinki dajejo pozitiven predznak vsemu, kar nas tisti dan čaka. Tako na primer tudi navedena duhovna misel:

 

Ne bojte se življenja! (Tone Pavček)

»Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd.DSC 1370
Ni res. Res je, da je lahko še hujši.
Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite,
da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko.
Ni res. Res je, da je lahko še hujše.
Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo.
Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.
Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:
Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo,
mi je star mož, živi modrec, dejal:
»In nikar se odslej ne boj življenja!«
Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: Ne bojte se življenja!
Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese.
In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!«