Naš nekdanji dijak Gašper Valentin Mlakar s skupino dijakov v šolskem letu 2018/19 ustvarja hudomušne prispevke o življenju na Škofijski gimnaziji.

Vabimo Vas, da si vzamete čas in ogledate nekoliko daljšo video predstavitev življenja in dela na naši gimnaziji.

Dijaka Domen Guzelj in Gašper Valentin Mlakar o Škofijski gimnaziji in informativnem dnevu 2015.

Jaz, čas in domovina - projekt ob 25. letnici osamosvojitve.

Moj čas na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška

Na ŠgAMS me vežejo lepi spomini. Tam sem spoznala toliko dobrih ljudi, ki jih lahko tudi po končani srednji šoli prištevam k zelo dobrim prijateljem. ŠgAMS je šola, ki ti da prostor, da odkriješ, kdo si in se spoznaš. Da ti prostor za razmislek o stvareh. Že samo okolje se mi zdi zelo spodbujajoče. Med šolanjem sem pridobila zelo dobre učne navade in se naučila reda ter organiziranosti, kar mi sedaj na faksu še kako koristi.
Eva Stegne, študentka medicine

Kaj bi vam, bodočim dijakom, želela sporočiti? Ko izbirate šolo, glejte na to, katera šola se najbolje sklada z vašimi nazori. Sama sem spoznala, da sem se tekom izobraževanja največ naučila ravno o vsebinah, ki niso neposredno vezane na učne predmete. Odločitev za Škofijsko gimnazijo AMS je bila ena izmed boljših odločitev v mojem življenju, čeravno priznam, da sem bila velik del 1. letnika v dvomih glede tega. Sedaj, ko pogledam nazaj, vidim, da sem prejela vsaj toliko, kot sem dala. Duhovni vikendi, jutranje pozitivne misli in zgodbe, najrazličnejši družabni dogodki so situacije, v katerih sem osebnostno dozorevala in obenem tudi tvorila čvrste medosebne odnose, ki še trajajo.
Resda ni klasična gimnazija, ampak, a ni ravno v tem čar? Zakaj bi z izbirami vedno sledili drugim? Včasih je dobro poskusiti nekaj drugačnega, izstopiti iz množice, misliti »out of the box« in ravno slednje na Škofijski gimnaziji spodbujajo.
Maja Minih, študentka psihologije

Škofijska mi je dala predvsem možnost, da zrastem tako na osebnem kot tudi duhovnem področju. Vsa štiri leta mi je bilo res lepo in počutila sem se sprejeto.
Zdaj kot študentka vidim, da sem tudi znanja "dobila" dovolj. Moje mnenje je, da lahko dobiš dovolj kvalitetnega znanja, vendar je na vsakem posamezniku, kako bo izkoristil možnosti, ki so mu dane in koliko truda je sam pripravljen vložiti, da jih uporabi in nadgradi.
Najbolj sem hvaležna za ljudi, ki jih drugače najbrž ne bi spoznala. Nekateri mi res veliko pomenijo, saj so obogatili moje življenje in se še danes rada videvam z njimi.
Lucija Knafelc, študentka medicine

Odločitev za Škofijsko gimnazijo je bila zame dokaj preprosta. Zraven izkušenj, ki sem jih pridobil preko starejše sestre in brata, ki sta prav tako obiskovala to gimnazijo, me je najbolj prepričala toplina in povezanost med dijaki, ki sem jo začutil že na informativnih dnevih.
Na šolanje imam lepe in nepozabne spomine. S sošolci smo se ujeli že prvi dan in tako je ostalo do konca našega skupnega šolanja. Posebnost Škofijske gimnazije je v tem, da se poleg pridobivanja znanja veliko posveča dijaku kot osebi ter ga pripravlja na nadaljnje življenje. Bistvenega pomena so bili duhovni vikendi, kjer smo s sošolci še dodatno krepili medsebojno povezanost.
Na gimnaziji sem ves čas imel občutek, da diha in živi. Zraven vseh športnih in kulturnih aktivnosti ponuja tudi bogat izbor krožkov, kjer se za vsakogar nekaj najde. Sam sem član vokalne skupine Il Divji, ki ima začetke prav na tej gimnaziji, saj smo vsi člani skupine nekdanji dijaki. S sošolcema Lojzijem in Žigom smo že na samem začetku naše skupne poti opazili, da nas veseli isto, ljubezen do glasbe. Tako smo na dogodku »Pokaži kaj znaš« prvič skupaj zapeli. Profesorji so naše talente opazili in nas skozi čas šolanja spodbujali, da smo te še naprej razvijali.
Škofijska gimnazija je v meni pustila pomemben pečat na vseh področjih mojega življenja. Če bi še enkrat imel možnost obiskovati srednjo šolo, bi to definitivno bila Škofijska gimnazija v Mariboru.
Matija Kramberger, študent farmacije

In voilà – končaš gimnazijo. Jo pa pogrešaš. Enkrat jo začneš. Se spomniš nekega trenutka iz učilnice, hodnika, telovadnice, jedilnice, drevoreda, avtobusa, Račjega dvora ... in bi rad šel nazaj. Vsaj malo. Da bi spet začudeno buljil v profesorja/profesorico, razmišljujoč o malici ali čemerkoli drugem, samo o podani snovi ne. Dokler si na gimnaziji, so to popolnoma vsakodnevni trenutki, ki pa kasneje največ pomenijo. Polno je drobtinic, ki jih nudi Škofijska gimnazija v Mariboru, polno drobtinic, ki jih ustvarjate skupaj s sošolci. Vsak dan nasmehi, prijemi, besede. Klišejsko? Morda. Vendar je tako.
Na to šolo me vežejo samo lepi spomini. Resnično. To ne pomeni, da so se dogajale le lepe stvari. A-a. Nikakor. So pa tiste, ne tako lepe, hitro odpeketale v pozabo. In zdaj sem v obdobju, ko me ljudje sprašujejo, če se še kaj vidim z bivšimi sošolci, če bi se odločil za isto srednjo šolo itn. Z veseljem vsem odgovorim, da se s sošolci še vedno, dve leti po končani gimnaziji, kar redno videvam, še večji nasmeh na obraz pa si narišem, ko odgovorim, da je bila Škofijska gimnazija A. M. Slomška absolutno fenomenalna izbira. Ker pač. Škofijska je Škofijska.
Luka Bauman, študent primerjalne književnosti in slovenistike

Očitno, ker bereš te vrstice, te zanima vpis na Škofijsko gimnazijo. Že to je dober znak, začnimo s tem. Vsaka šola ima tisoč in en razlog ZA. Mojih ni tisoč, so pa trije.
Vzgoja za prave krščanske vrednote (kar ni enako vsiljevanju in posiljevanju s krščanstvom!),vzgoja, ki te sili k razmišljanju s svojo glavo, k iskanju višjih vrednot, kot so le lepe ocene v redovalnici in visoke točke na maturi.
Prijatelji, ki ostanejo za celo življenje, saj boste skupaj delili najpomembnejša leta svojega življenja, ko boste oblikovali svojo življenjsko pot.
Profesorji, ki postanejo drugi starši in s svojim budnim očesom vedno (večkrat zelo tiho in bolj od daleč) spremljajo dijake. Kljub vsem slabim ocenam in neopravičenim uram, ter vsem "hudim" stvarem, so ljudje, ki so pošteni do tebe, dokler si ti pošten, ki so spoštljivi do tebe, dokler si ti spoštljiv. So ljudje, so človeški, gledajo na osebo, gledajo v srce, ne na povprečje in svoj uspeh. So ljudje, s katerimi si ob koncu, po končani maturi, sežeš v roko kot z dobrim prijateljem (ki je seveda nekoliko starejši od tebe).
In na koncu, Škofijska gimnazija ni samo gimnazija, je družina. Družina, ki skupaj praznuje, se veseli in tudi gre naprej skozi težave. Je družina, kjer so vsi za enega in eden za vse. Če se boš zares 101% dal v to šolo, boš vsaj 10x toliko odnesel iz nje. Ne samo znanja, ampak odnos do življenja, do sebe, do sočloveka, do Presežnega.
Filip Veber, študent teologije

Moje štiriletno potovanje po Škofijski gimnaziji je name naredilo zelo velik vtis. Ta leta so mi pomagala, da sem se osebnostno izoblikovala in še dodatno okrepila svoje vrednote. K temu je pripomoglo celotno vzdušje na gimnaziji in profesorji, ki so odprti in pripravljeni pomagati. Hkrati pa si nabereš veliko izkušenj na različnih področjih in tudi razširiš svoje znanje. Ni mi žal, da sem se odločila za Škofijsko gimnazijo in bi jo priporočala vsem, ki se odločajo za gimnazijski program, saj se zavzema tako za znanje dijakov kot tudi za njihove vrednote, kar se mi dandanes zdi zelo pomembno.
Špela Schmid, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike

Na ŠgAMS nama je bilo zelo lepo. V posebej prijetnem spominu so nama ostali duhovni vikendi in ekskurzije, ki so poskrbeli, da smo se s sošolci in sošolkami bolje spoznali ter se kot razred povezali. Profesorji so nama bili vedno na voljo za pogovor oz. razreševanje kakšnih dilem. Šolski prostori so prijetni, še posebej fajn pa so kavči pri gospe svetovalki. Če bi morali znova izbirati, bi se ponovno odločili za ŠgAMS.
Pia Tarkuš Trikič, študentka arheologije - zgodovine &

Nina Partljič, študentka biopsihologije

Škofijska gimnazija mi je ostala v lepem spominu predvsem po zanimivih ekskurzijah in prijateljih, ki sem jih spoznala tam. Na tej gimnaziji smo skupaj preživeli veliko lepih trenutkov, ki jih ne bom pozabila.
Katarina Vinter, študentka francoščine in italijanščine

Študentsko življenje ima definitivno svoj čar, vendar se še vedno z veseljem spominjam let na Škofijski. Pogrešam "razredno" življenje in tisto domače vzdušje, ki je vladalo na gimnaziji. Vedno se je bilo lepo družiti tudi izven šole in na splošno je to bilo obdobje, kjer sem zgradila ene izmed najglobljih odnosov.
Mirjam Kociper, študentka biopsihologije

Spoštovanje, odgovornost, prijateljstvo in pomoč. Te besede me spremljajo ob misli na srednjo šolo in hkrati opominjajo na to, kar zares šteje v življenju.
Mojca Pevec, študentka sociologije in pedagogike

Če bi še enkrat morala v gimnazijo, bi še enkrat izbrala Škofijsko. Res je, da smo bili v srednji šoli velikokrat muhasti in nam šolsko delo ni najbolj dišalo, ampak ko se ozreš nazaj, so bila to najlepša leta mojega najstniškega življenja. Občutek domačnosti, ko si se sprehajal po hodnikih, je nekaj, kar v srednjih šolah redko občutiš. Pri nas je bilo to nekaj vsakdanjega. Videlo in čutilo se je, kako zelo smo bili razredi in generacije med sabo povezani. To povezanost smo utrjevali na duhovnih vikendih in v vsakdanjih druženjih na hodnikih, ki so bili najbolj priljubljeno mesto za sprostitev med odmori. Mislim, da je občutek pripadnosti in da si del nečesa večjega to, kar najstnik v srednji šoli najbolj potrebuje.
Mene je Škofijska vzpodbudila k temu, da sem začela razmišljati izven svojih okvirjev, da sem ugotovila, katere so moje vrednote in začela razmišljati o tem, kaj želim v življenju početi in kakšen pečat želim zapustiti.
Učitelji so bili nam dijakom vedno pripravljeni pomagati in če si imel željo po ustvarjanju ter polno glavo novih idej, si jih lahko razvijal in uresničil. Učitelji so bili to, kar smo v tistem času potrebovali, čeprav se takrat tega nismo zavedali.
Na čas preživet na Škofijski gimnaziji imam krasne spomine in včasih si res želim, da bi se lahko vrnila nazaj. Spoznala sem krasne ljudi, dobila ogromno izkušenj in se veliko naučila, tudi za življenje. Tako da dragi bodoči in sedanji dijaki, uživajte ta leta! Imejte se super, spoštujte učitelje in izkoristite vsak trenutek. Da se boste tudi vi, tako kot jaz, čez leta ozirali nazaj in se z nasmehom spominjali krasnih let, preživetih na Škofijski gimnaziji pod Kalvarijo.

Špela Radmilovič, študentka zgodovine

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, ko sem skupaj z očetom prispel iz Raven na Koroškem sredi meseca julija 1998 v Maribor. Pri stolnici sva vprašala mimoidoče, kje se nahaja Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Sprva nekaj ljudi ni vedelo, a po nekaj minutah vztrajnosti se je le našel gospod, ki nama je orisal pot do gimnazije, ki je takrat domovala na Teznem. Od prvega šolskega dne so dnevi in tedni nato hitro minevali. Vsa štiri leta sem prebil v družbi dobrih sošolcev in sošolk, s katerimi imamo še sedaj stike in se vsaki dve leti tudi srečamo. Iz gimnazijskih let se spomnim prenekaterih norčij, ki smo jih ugnali in s tem povzročili nekaterim profesorjem veliko sivih las. Ob misli na Škofijsko gimnazijo ne morem mimo profesorjev, ki so se trudili iz nas napraviti ljudi, ki so sposobni razmišljati s svojo glavo. O stvareh, ki bi me motile na gimnaziji, težko govorim, saj jih enostavno ne najdem. Danes vem, da je bilo vse, kar sem doživel, potrebno, da sem to, kar sem. Zaradi let, ki sem jih preživel na gimnaziji, sem zrasel v človeka, ki mu je mar, kakšna bo prihodnost naše domovine in našega naroda. ŠgAMS mi je dala možnost, da o stvareh kritično razmišljam in spoznavam družbene probleme tudi z druge strani.
Vinko Skitek, univerzitetni diplomirani zgodovinar

Kakšna šola je Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška?
Škofijska gimnazija izobražuje po javno veljavnem učnem programu. Dijaki ob koncu šolanja opravljajo splošno maturo in prejmejo maturitetno spričevalo. Naši dijaki si za nadaljnji študij izbirajo različne študijske smeri: naravoslovje, družboslovje, jezikoslovje, tehniko, študirajo lahko doma in v tujini.

V čem se Škofijska gimnazija A. M. Slomška razlikuje od drugih gimnazij?
Na to vprašanje najlažje odgovorijo naši sedanji in nekdanji dijaki. Nekaj njihovih zapisov je zbranih na šolski spletni strani.
Poleg izobraževanja je na Škofijski gimnaziji pomembna vzgoja mladostnikov. Ti imajo možnost, da se v štirih gimnazijskih letih razvijejo v odgovorne, spoštljive in zadovoljne odrasle ljudi. V tesnem sodelovanju s starši, z različnimi projektnimi dnevi, razrednimi srečanji, delavnicami, s predavanji, pričevanji povabljenih gostov usmerjamo dijake k vrednotam, ki pripomorejo k dobremu. Na šoli spodbujamo medsebojno dijaško pomoč, tutorstvo, spoštljive in odprte odnose, ki mlade osveščajo k temu, da ne mislijo le nase in na svoj uspeh, temveč osebnostno zorijo in gradijo lepe odnose, ki segajo v študijska in kasnejša leta. S tem se šola odziva na potrebo preobrazbe slovenske družbe, ki najprej kliče po biti in šele nato imeti.

Prihajajo vsi dijaki Škofijske gimnazije iz vernih družin?
Ne. Verska usmerjenost družine ali posameznika ni pogoj za vpis na Škofijsko gimnazijo, prav tako ne opravljeni zakramenti. Nihče dijakov ali staršev ob prijavi in vpisu ne sprašuje po njih. Od njih pa pričakujemo, da sprejmejo usmeritev šole, ki temelji na klasični judovsko-krščanski in grško-rimski kulturi. Ob vpisu otroka starši podpišejo izjavo, da se z usmeritvijo strinjajo.

Se vera na gimnaziji vsiljuje?
Versko prepričanje je osebna odločitev vsakega posameznika. Dijaki v času šolanja na gimnaziji pri predmetu vera in kultura spoznavajo vse svetovne religije. Krščanska vera se nikomur ne vsiljuje in prav tako ne druge verske prakse.

Kako pogosto se dijaki udeležijo maše?
V šolskem letu se dijaki udeležijo dveh svetih maš. Prva, uvodna maša v začetku septembra, je prošnja za uspešno šolsko leto. Na zadnji šolski dan se dijaki in profesorji pri zaključni sveti maši zahvalimo za vse, kar smo skupaj doživeli, spoznali, se naučili v letu, ki se izteka. Obema mašama prisostvujejo vsi dijaki, vendar niso dolžni aktivno sodelovati, če tega niso vajeni.
Dijaki, ki to želijo, sodelujejo pri razrednih svetih mašah. Dvakrat v šolskem letu posamezen razred skupaj z razrednikom in duhovnim asistentom pripravi jutranjo sveto mašo v kapeli zavoda. To je znova lepa priložnost za zahvale in prošnje, ki jih posredujejo dijaki.

Kaj je predmet vera in kultura?
To je štiriletni predmet, ki je med dijaki priljubljen. Vsebina predmeta želi dijaka voditi k poglobljenemu razmišljanju o pojavih okrog sebe, k celovitemu razumevanju sebe, soljudi in sveta s temami, kot so osebnostna rast, medosebni odnosi, komunikacija, odvisnosti ipd. Pouk je oblikovan zelo aktivno, vključene je veliko skupinske dinamike in diskusij. Vsebine so zasnovane tako odprto in široko, da je v njih lahko nagovorjen vsakdo, ne glede na vero in osebna stališča. Je predmet, zaradi katerega so dijaki v razredu med seboj iz tedna v teden bolj povezani.

Kakšna je jutranja duhovna misel?
Misel, s katero na prijeten način začenjamo pouk in vsak nov delovni dan. Dijak, ki je na vrsti za pripravo duhovne misli, jo poišče v knjigi, na tablici ali telefonu, jo prebere svojim sošolcem in profesorju, ki je prvo šolsko uro v razredu. Sledi pogovor o vsebini misli in osebnih izkušnjah. Teme, kot so prijateljstvo, ljubezen, sreča, upanje, veselje ipd., sprožijo zanimive jutranje diskusije, ki dijakom omogočajo, da se globlje spoznavajo. Hkrati je duhovna misel priložnost za odziv na aktualne družbene dogodke in pojave.

Kako potekajo duhovna srečanja?
Vsak razred se enkrat v šolskem letu skupaj s svojim razrednikom ter profesorjem vere in kulture odpravi na duhovno srečanje, ki poteka dva dni v enem od Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Petek in polovico sobote dijaki preživijo ob razmišljanju o določenih temah, povezanih s prijateljstvom, odgovornostjo, razredno povezanostjo, odločanjem za poklic, poslanstvom v družbi. Na vsakem duhovnem srečanju medse povabijo goste, ki odgovarjajo na njihova vprašanja in jih usmerjajo k iskanju smisla življenja ter k objektivnemu odzivanju na aktualna družbena vprašanja. Večerni zabavni del z animatorji, s petjem in z igrami ostane dijakom v tako prijetnem spominu, da komaj čakajo na naslednje duhovno srečanje.

Kako stroga so pravila na Škofijski gimnaziji?
Podobna kot na drugih srednjih šolah. Pravila niso postavljena zato, da bi dijake omejevala, temveč zato, da z njihovo pomočjo na gimnaziji podpremo starševska prizadevanja za vzgojo otrok v samostojne in odgovorne odrasle ljudi.

Kako visoka je šolnina in zakaj je potrebna?
Škofijska gimnazija A. M. Slomška je le v 85 % deležu financirana s strani države. Preostali del za nemoteno delovanje šole prispevajo starši v obliki mesečnega prispevka, ki znaša 85 € (deset mesecev na leto). Družine, ki prispevka ne zmorejo plačevati, oddajo v mesecu septembru vlogo za pridobitev pomoči iz Martinove ustanove.

Kakšni so preostali mesečni stroški za šolanje?
Učbenike si dijaki lahko izposodijo v šolskem učbeniškem skladu. Letna obrabnina znaša 25 % nabavne cene učbenika in jo starši poravnajo do konca meseca decembra.
Fotokopije učnega gradiva, ki ga profesorji med letom pripravljajo za pouk, so za dijake v celoti brezplačne. Brezplačno lahko dijaki obiskujejo vse interesne dejavnosti organizirane na šoli. V sklopu obveznih izbirnih vsebin je vedno ponujena vsaj ena dejavnost, za katero ni potrebno plačati (na športnem dnevu npr. pohod).

Katere izvenšolske dejavnosti so organizirane na šoli?
Na naši gimnaziji delujejo različni krožki: pevski zbor, dramska skupina, logika in razvedrilna matematika, astronomija, šolski bend, biološki, kemijski, zgodovinski, geografski, računalniški krožek, literarni klub, misijonski krožek, prostovoljstvo.
Med šolskim letom potekajo priprave na vsa tekmovanja v znanju. Na šoli izvajamo šolska tekmovanja v znanju z različnih predmetnih področij. Najboljši dijaki se nato uvrstijo na regijska in državna tekmovanja. Prav tako so dijaki športno aktivni in sodelujejo v vseh ekipnih športnih panogah ter se udeležujejo organiziranih tekmovanj na srednješolski ravni.

Kakšne možnosti za dodatno delo in dejavnosti imajo nadarjeni dijaki?
Vsi nadarjeni dijaki ob začetku vsakega šolskega leta izpolnijo vprašalnik o svojih načrtih in željah po dodatnem delu. Tistim, ki si želijo dodatnega izpopolnjevanja, je omogočena izvedba individualiziranega programa na področju, ki si ga sami izberejo. Nekateri se odločijo za raziskovalno delo, kar jim je v okviru raziskovalne dejavnosti, ki deluje na šoli, ter ob podpori mentorja, ki si ga sami izberejo, tudi omogočeno.

Kakšne možnosti imajo dijaki po končani Škofijski gimnaziji A. M. Slomška?
Vsak dijak Škofijske gimnazije ob koncu četrtega letnika opravlja splošno maturo. Po uspešno opravljeni maturi se lahko vpiše na kateri koli študijski program v Sloveniji ali v tujini.

Škofijska gimnazija Maribor, šola pod Kalvarijo, do katere vodi mogočen drevored. Že okolica je prelepa in zares edinstvena!

Še zadnjega otroka smo pospremili v srednjo šolo. Doma se nismo veliko pogovarjali o izbiri. Fantje so sami poiskali informacije in nasvete v šoli, pri prijateljih, soigralcih, na spletu. S prvim smo spoznavali Prvo gimnazijo, z drugim Konservatorij za glasbo in balet, s tretjim Škofijsko gimnazijo.

Večinoma sami opravljajo svoje dolžnosti glede učenja in zdaj že študija. Sodelujejo tudi v izvenšolskih dejavnostih. Niso čudežni otroci, ki bi imeli le odlične in prav dobre ocene. Gledano z našimi očmi so še premalo prizadevni in premalo časa namenijo učenju in študiju. Imajo sposobnosti, talente, ki jih ne razvijajo dovolj dobro. Toda znajo razmišljati s svojo glavo, so odgovorni, samostojni, pomagajo pri delu, si znajo sami kaj skuhati, čeprav so fantje, se družijo s prijatelji, so sočutni in spoštljivi.

Seveda jih je treba tudi spomniti, da odložijo telefone, računalnik. Tudi fizično odvzeti te naprave, če se ne držijo dogovorov. In to je velikokrat težko, da kot starš postavljaš meje, vztrajaš pri svojih odločitvah in jih uresničiš.

Vse to spada k vzgoji, ki je naloga staršev in ne drugih ustanov, kot mnogi »novodobni« starši pričakujejo. Z veliko mero ljubezni, potrpežljivosti, modrosti, humorja in doslednosti se da!

Neizmerno sem hvaležna za Škofijsko gimnazijo, kjer so krasni profesorji, predani svojemu poslanstvu in res pomagajo našim otrokom na poti v odraslost. Podpirajo dijake, se trudijo z njimi, jih spodbujajo in jim omogočajo veliko različnih možnosti, da rastejo. In živijo vrednote, ki si jih želimo tudi starši.

Irena Jelenc

Lepo je gledati otroka odraščati. Lepo ga je spremljati, kako odrašča v sproščenem, prijaznem in ravno prav strogem šolskem okolju. V šoli, kjer učitelji dijakom pokažejo, kako pomembni so medsebojni odnosi in hkrati kako pomemben je posameznik, kot del skupnosti. Vesela sem, da naša šola omogoča precej poglobljen, odprt individualni pristop do dijakov. Učitelji nekako dihajo skupaj z dijaki. Dijaki tako v šoli ne dobijo zgolj ocen, temveč iz dneva v dan prejemajo veliko in pomembno podporo k celovitemu osebnostnemu razvoju. Za vse to sem, kot starš, zelo hvaležna.

Lena Hartl

Ko se zaključi eno varno obdobje in se začenja novo, neznano, je vedno prisoten strah, negotovost, pa tudi veliko pričakovanje, predvsem pa najtežja stvar - pravilna odločitev. Sama sem, kot svetovalna delavka v osnovni šoli pospremila že veliko učencev na tej poti. Največkrat je bila odločitev pravilna, včasih pa tudi ne. Še slehernemu učencu, ki je na svoji poti odločitve naletel na ovire, skušam poiskati rešitve, saj nič ni dokončno in nerešljivo.

V letošnjem šolskem letu se je moja hči postavila na to pot odločitve. Pretehtali sva vse možnosti v skladu z njenimi močnimi področji. Sklenila je, da se bo vpisala na eno od gimnazij. Po informativnih dnevih je bila njena odločitev dokončna. Vpisala se bo na Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška. Moram priznati, da o tej gimnaziji skoraj nisem razmišljala. Že pri starejših otrocih se je izkazalo, da je najboljša tista odločitev, ki jo sprejmejo sami. To je tisti občutek, ki ga otrok začuti in ga je potrebno spoštovati, saj le v tem je moč in energija za nadaljnje delo.

Posebno veliko vrednost je pripisati spoznavnim dnevom v juniju, saj se je hči vrnila navdušena. Oblike in metode dela so izpeljane izredno kvalitetno in učinkovito, bodočim dijakom pa omogočajo, da je prehod mehak in da se vrnejo v znano okolje. Počutijo se že del velike družine, ki jih nestrpno pričakuje. Ta občutek varnosti in sprejetosti je za začetek izrednega pomena.

Po dveh mesecih obiskovanja šole lahko strnem izredna dejstva. Hči se vsako jutro, ko vstane, veseli, da se sreča s sošolci, profesorji in dejavnostmi, katere je izbrala. Čeprav je dela veliko, si ga nalaga z večjo odgovornostjo in si želi uspehov. Zdaj pripada šoli in je ne bi zamenjala. V dveh mesecih so profesorji, razredničarka, sistem in naravnanost šole dosegli izredno pripadnost dijakov šoli, kar predstavlja eno višjih vrednot v današnji družbi individualistov. Povezujejo se med sabo in si pomagajo. Družijo se med seboj in se zabavajo ob tem. Spoznavajo se in se predstavljajo drug drugemu. Težave rešujejo po konceptu mediacije. Delo je formativno naravnano, saj je pomemben posameznik, njegov napredek, išče se znanje, spodbujajo talenti, v množici lahko dobi priložnost vsakdo, če si to želi.

Zadovoljna in ponosna sem, da je hči članica vaše velike družine, saj se zavedam, da jo boste skupaj z nami pospremili v življenje z vrednotami, ki so za posameznika ključnega pomena – biti pošten, pravičen, sočuten, delaven, opremljena bo z znanji kako se soočiti s problemi in kako jih znati reševati. Znanje, ki si ga bo pridobila, bo kvalitetno in bo temelj za njeno nadaljnje delo. Hvala vam.

Ksenija Popošek

Prehod iz osnovne šole v srednjo šolo je tako za otroka kot tudi za starše posebna prelomnica v življenju. Vsak starš si želi, da bi se njegov otrok v novem okolju dobro počutil, izpolnil svoje želje, razvijal svoje talente, v pravi smeri gradil svojo osebnost in si tako ustvarjal dobro podlago za nadaljnje življenje. Lahko rečeva, da ko je starejša hči sprejemala odločitev, na kateri srednji šoli želi nadaljevati izobraževanje, je bil to tudi za naju poseben trenutek. Nato pa je sledilo – Škofijska gimnazija, za naju nekaj novega, vendar sva spoštovala njeno odločitev in se skupaj z njo prvič podala na to ''potovanje''. Rečeva lahko, da nama nikakor ni žal, da sva podprla to odločitev tako pri hčeri kot tudi pri sinu, ki trenutno obiskuje 3. letnik prav tako na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška, kajti to res ni samo gimnazija, ampak je mnogo več. Ima nekaj, česar druge gimnazije nimajo, pa tukaj ne misliva samo nekoliko drugačnega učnega sistema, temveč tisto, kar človeku pusti nekakšen pečat za celotno življenje. Lahko bi celo rekli, da je to gimnazija z velikim G. Profesorji niso zgolj profesorji in dijaki niso zgolj številke. Med profesorji in dijaki poteka neka posebna vez, pripravljenost za medsebojno sodelovanje. Profesorji se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi učenci osvojili kar se da največ znanja, raznovrsten nabor obšolskih dejavnosti pa daje dijakom še dodatno možnost razvijanja svojih talentov in nadgradnje znanja. Škofijska gimnazija ne samo, da sama deluje kot neka celota - družina, poskrbi še za medsebojno povezanost naših družin z vsakoletno organizacijo Medgeneracijskega festivala in raznimi drugimi prireditvami, ki jih organizirajo in pripravijo dijaki skupaj s profesorji in drugimi sodelujočimi.
Za nas starše je posebnega pomena, da vidimo otroke srečne in zadovoljne. Tako Škofijsko gimnazijo priporočava vsem, ki želite dati svojim otrokom več kot samo izobraževanje na gimnaziji.

Dušan in Brigita Vehovar

Smo štiričlanska družina in prihajamo iz Prekmurja. Hčerka je študentka prvega letnika medicine v Ljubljani, sin pa obiskuje 2. letnik Škofijske gimnazije A. M. Slomška v Mariboru. Ko se je hčerka odločila, da bo po končani osnovni šoli nadaljevala šolanje na Škofijski gimnaziji v Mariboru, sva bila najprej v krču. Kar naenkrat se je pojavilo veliko vprašanj, na katere smo poiskali zadovoljive odgovore in se skupaj odločili. Nikoli nismo obžalovali svoje odločitve, ne midva, predvsem pa ne hčerka. Še več, s svojo navdušenostjo nad to ustanovo je pritegnila za seboj še brata. Na šoli sta se družila žal samo eno leto, vendar dovolj, da sva lahko poslušala, s kakšnim veseljem sta se pogovarjala o dogodivščinah na šoli. O profesorjih, dijakih, vodstvu šole in vseh ostalih zaposlenih na šoli sva slišala vedno le pozitivne stvari, kar veliko šteje, kajti le, če je otrok zadovoljen in srečen, pridejo tudi uspehi.
To, kar naredi Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška drugačno od ostalih gimnazij, je predvsem to, da deluje kot ena velika družina, v kateri je poskrbljeno za slehernega dijaka. Dijaki so tukaj obravnavani individualno, poskrbljeno je za medsebojno učno pomoč in na šoli so prisotne vrednote - spoštovanje, skrb za sočloveka, dobri medsebojni odnosi, kar se žal drugje vedno bolj izgublja. Profesorji na tej šoli se trudijo, da dijakom na njihovi poti odraščanja pomagajo, da si v času izobraževanja pridobijo kar največ znanja, predvsem pa jih seznanjajo s tem, da je potrebno pridobljeno znanje uporabiti v dobro človeštva.
Poskrbljeno je tudi za dijake, ki prihajajo iz oddaljenih krajev, saj je v zavodu dijaški dom, ki je zelo povezan z gimnazijo. Sodelovanje profesorjev na šoli, vzgojiteljev v domu, staršev in seveda dijakov pripomore k temu, da otroci odrastejo v pokončne, poštene, samostojne ljudi, pripravljene za nadaljnje življenje. Oboje predstavlja kar velik finančni zalogaj, vendar se splača. Starši imamo včasih občutek, da ne bomo zmogli, finančno ali kako drugače. Vedno je potrebno na stvari gledati pozitivno, kajti zadovoljen, srečen, uspešen otrok je dokaz, da delaš prav.

Angela in Andrej Vöröš

Pred vpisom prvega otroka na Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška, sem se posvetovala s starši, ki so že imeli otroke na tej šoli. Zelo so mi jo priporočili v vseh ozirih. Tako se je na ŠgAMS vpisala prva hči, ki je bila nad njo navdušena, za njo so se vpisali še ostali trije otroci. Sedaj najmlajša hči končuje zadnji letnik.
To gimnazijo priporočam vsem, ki želijo imeti svojega otroka v varnem in zdravem okolju, ki temelji na zaupanju in medsebojnih odnosih.

Jožica Jošt

Že drugi otrok obiskuje Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška in sam se je odločil zanjo.
Razlogi? Mogoče pristop profesorjev ali pa nastop na informativnih dnevih, populacija šole, mnenje starejšega brata.
Iskreno povedano, vsi si za svoje otroke ob vstopu v srednjo šolo želimo, da bi ostali to, kar so. Da bi bili deležni korektnega odnosa, družinskega pristopa, da ne bi bili številke, ampak osebe, na katerih lahko skupaj gradimo svetlo prihodnost, predvsem pa poštenost. Pomembno je, da se znamo pogovarjati, prisluhniti.
Ja, to je vaša šola, TO STE VI, ki delujete na šoli in v dijaškem domu.

Borut Pokeržnik

Razmišljanja staršev dijakov 4.d o preteklih treh letih šolanja na ŠgAMS v inovativnem oddelku (povzeti iz interne ankete in zapisov staršev).

Kakšna so vaša opažanja, kako ocenjujete šolanje otroka na naši gimnaziji?

- Zelo sem zadovoljna z delom vaše šole.

- Ni posebnih priporočil, samo pohvale, to se vidi tudi pri otrocih in njihovi zagnanosti za delo.

- Le tako naprej!

- Ste strokovni in pošteni.

- Dijaki so se imeli priložnost naučiti učinkovito javno nastopati in velik je poudarek na učenju tujih jezikov (tudi pri nejezikovnih predmetih).

- Verjameva , da nas je danes skupaj z vami ponosnih veliko staršev. Ste njihov varen pristan, ko treskajo ob čeri in pasti napornih najstniških let. Ste njihov in naš vzgled poštenosti in marljivosti, ter predanosti svojemu delu. Vsa leta ste jim dali vedeti, da ni nič narobe, če kdaj klonejo pod pritiski, da je važno, da se znajo vedno znova pobrati in iti po začrtani poti.

- Velikokrat jemljemo delo profesorjev kot samoumevno, pa ne bi smelo biti tako, vsaj ne za takšne, kot ste vi, ki vam je poklic poslanstvo.

- Rada bi vam zapisala par besed... hvala vam za ponovno čudovito leto in da ste lepo »čuvali« naše otroke. Hvala, da ste, kar ste.

- Hvala za vse, kar delate za naše dijake. Res ne morem verjeti, da se naša hči vpisuje že v 4. letnik, saj je komaj prišla na šolo;)). Tudi sama bi še ta svoja leta rada kar malo ustavila, ker je zdaj "tako fajn" in se ji sploh ne mudi k decembrski osemnajstki;). Sicer si je letos naložila kar veliko stvari, tako v in ob šoli, še dobro, da ji je uspelo vse speljati. Najtežje ji je bilo seveda gledati pripravljen kovček sredi sobe, ko je obležala in ni mogla v Berlin, a je morala tudi to sprejeti.

- Hvala vam za ves trud, delo, potrpežljivost in čas, ki ga posvečate našim otrokom. Hvala, ker znate prisluhniti problemom otrok. Naša hči je v letošnjem letu naredila velik korak, kar gre zahvala tudi vam in šoli, ki ima posluh za takšne malo bolj posebne otroke. Upamo, da bo naslednje leto vsaj takšno kot je letošnje ali pa še boljše.