Od leta 2021 uspešno in redno sodelujemo s katoliško gimnazijo Stojanov iz Velehrada na Češkem. Vsako leto jeseni gostimo skupino dijakov ter profesorjev pri nas, spomladi pa jim z veseljem vrnemo obisk in v okviru enotedenske mobilnosti spoznavamo Češko. V projektu običajno sodelujejo dijakinje in dijaki 2. letnika, ki ćeške sovrstnike gostijo v svojih družinah. Ob dopoldnevih so za dijake organizirane različne aktivnosti v šoli, njeni okolici ter po Mariboru, v popoldanskem času pa preživljajo skupni prosti čas, ki ga obogatijo z različnimi zanimivimi aktivnostmi.

Zadnje enotedensko skupno druženje s češkimi prijatelji smo izvedli v Mariboru med 14. in 18. oktobrom 2024. Dijaki so v mešanih skupinah opravljali različne izzive in se ob tem spoznavali, povezovali in zabavali. Najbolj je vsem ostalo v spominu reševanje iz sob pobega, pa foto lov pod ter na Kalvariji in raziskovanje mestnih znamenosti Maribora. Preizkusili so se tudi v gradnji Minecraft gradnikov ter v ustvarjalni angleščini. Ob koncu pestrega in bogatega mednarodnega tedna je bilo slovo težko, zato se že zelo veselimo novega obiska na Češkem v začetku junija 2025.

Ob izteku šolskega leta nas je osem dijakov uživalo na festivalu v Romuniji, na katerem so sodelovali dijaki Romunije, Madžarske, Srbije in Slovenije. Spremljala sta nas profesor športne vzgoje Nikola Bistrović in profesor nemščine Marko Grobler, ki sta bila tudi naša »šoferja«.

Naša pot se je začela 6. junija ob 7.30 pred avtobusno postajo Maribor. Na voljo smo imeli dve vozili, kombi in osebni avtomobil. Z nekaj vmesnimi postanki in prečkanjem dveh državnih mej smo popoldne prispeli v romunsko mesto Temišvar, ki leži v bližini madžarske meje. Tam nas je navdušeno sprejel organizator festivala Florin Belea. Po hitrem postopku smo se namestili v sobe in pojedli kosilo. Zunaj so nas namreč že čakali romunski vrstniki, s katerimi smo si kasneje ogledali nekatere znamenitosti mesta. Videli smo nekaj parkov, šli pa smo tudi v veliki nakupovalni center. Zvečer so nas povabili še na sproščen pogovor v klasični romunski bar.

Naslednji dan smo odšli v Faget, mesto, kjer se je odvijal celoten festival. Zelo nas je navdušil tamkajšnji hotel Bogdan's inn, ki je imel celo bazen. Kasneje se je izkazal kot glavna atrakcija festivala. Že isti dan smo pričeli z različnimi aktivnostmi. Jan, Jaša in Martin smo tekmovali v disciplini namizni tenis, kjer je Jan posegel celo po prvem mestu, Martin po tretjem in Jaša po četrtem. Domen je bil v šahu odličen tretji, Diana in Klemen sta sodelovala v glasbenem in plesnem oddelku, Eva Lucija in Evita pa sta nas zastopali na likovnem področju. Po napornem dnevu smo se lahko malce sprostili ob ali v bazenu, sledila je večerja nato pa prijetna zabava, kjer smo se medsebojno povezali. Predvsem po zaslugi karaok vsake sodelujoče države na festivalu. Naslednje jutro nas je pričakal obilen zajtrk in veliko časa za druženje. Nekateri so ga uporabili za učenje in igranje kitare, drugi za gledanje Grand Slam-a na televiziji, spet tretji pa za igranje namiznega tenisa ali kopanje. Vsak po svoje. Kasneje so nas hitro zaposlili s streljanjem s paintball puškami in priredili celo tekmovanje. Kot naš najboljši se je izkazal Domen, ki je tekmovanje zaključil na tretjem mestu, vendar mu ni manjkalo veliko do še boljšega rezultata. Spet smo imeli nekaj časa za kopanje, ostale dejavnosti in kosilo, popoldan smo si ogledali še muzej v kraju Faget. Muzej je predstavljal zgodovino ljudi tega kraja in nam bo verjetno vsem ostal v spominu. Zvečer so bile na programu predstavitve vsake sodelujoče države in kasneje še glasbene točke le-teh. Po zelo pestrem, a dolgem programu (izredno zanimivi so bili madžarski plesi), smo slovenski in romunski fantje imeli še dovolj energije, da smo izkoristili zadnje žarke sonca še za nogometni dvoboj, ki je bil tako rekoč vrhunski. O zmagovalcu ni dvoma. Stekli smo še na večerjo in kasneje zadovoljni uživali v sobi ter spremljali Grand Slam. Uradne zabave ta večer ni bilo, je pa imel vsak možnost najti kotiček ali družbo, ki mu je ustrezala.

V nedeljo zjutraj smo morali že spakirati in po zajtrku smo krenili proti domu. A še prej nas je čakalo težko slovo od novih prijateljev in ogled muzeja o romunskem pionirju letenja (Traian Vuia). Na poti domov smo se še nenačrtovano ustavili v čudoviti Budimpešti in zato v Maribor prispeli šele v nočnih urah. Verjetno smo bili vsi zadovoljni, da smo spet doma, za kar smo se zahvalili našima zanesljivima šoferjema.

Jan Hartl, 3. b

V tednu od 7. do 13. aprila 2019 smo se štirje dijaki 3. letnika v spremstvu profesoric Mojce Kelbič Đajić in Jožice Brecl odpravili na mednarodno izmenjavo na Švedsko. Izmenjava je potekala v okviru projekta Eu'r'aquatic na šoli Fridagymnasiet v mestu Vänersborg, ki leži ob največjem švedskem jezeru, imenovanem Vänern. Čez teden smo bili skupaj z ostalimi sodelujočimi dijaki iz različnih držav zadolženi za pripravo številnih nalog, povezanih z onesnaževanjem vode in zadnji dan tudi prejeli nagrade za najboljše prispevke. V okviru projekta smo se odpravili v drugo največje švedsko mesto, Göteborg, kjer smo imeli predavanje o plastikah in si ogledali repliko znamenite ladje East indiaman.

Teden nam je posebej popestrilo kampiranje na gori Hunneberg, kjer smo analizirali vzorce vode in opazovali čudovito naravo, domov pa zaradi nizkih temperatur prinesli prehlad. Z izmenjave nam niso ostala le dejstva in stvari, ki smo jih dosegli ter se jih naučili, temveč tudi dobra prijateljstva in lepi spomini, ki smo jih zgradili z učenci, ki so nas sprejeli v svoje domove, kot tudi s tistimi, ki so prišli iz drugih držav.

Ana Pušnik, 3. b

V marcu 2019 smo izvedli tri uspešne dogodke. Prvi je podnebni protest, pri katerem so med drugim sodelovali tudi dijaki in dijakinje, ki so vključeni v projekt Eu'r'aquatic. Za protest so pripravili nekaj zanimivih plakatov, ki so sedaj na ogled v šoli. 

 
Naslednji dogodek smo organizirali 22. marca, na svetovni dan voda. V okviru Erasmus+ projekta »Eu'r'aquatic« smo razpisali fotografski natečaj na temo »Voda«.
Otvoritev razstave izbranih fotografij je bila 22. marca na Svetovni dan voda. Na razstavi, ki je na ogled v tretjem nadstropju naše gimnazije, razstavlja 10 dijakinj in dijakov: Ana Kovačevič, Ana Steinbacher, Jakob Podjavoršek, Miha Rošker, Nik Jakopin, Sergeja Urnaut, Mark Anton Ramšak, Julijan Grajfoner, Vidjan Dinevski, Luka Ferlež. Vsi so prejeli simbolično nagrado: stekleničko za vodo.

Tretja akcija, ki smo jo izpeljali v marcu, pa je bila odprava plastičnih lončkov in pitnikov na naši šoli. Ob tem smo v okrožnici zapisali sledeče:
»15 milijonov otrok na leto v povprečju umre zaradi bolezni oporečnih vod. Na srečo niste med njimi. Ste pa med tistimi, ki lahko uživate del 2,5% pitne vode na svetu, ki nam je trenutno še na voljo. Žal pa tudi ta voda postaja vedno bolj onesnažena. K temu ne pripomorejo le velike korporacije, ki v naša vodovja letno odvržejo 14 milijard ton plastike, ampak tudi mi.
V našem zavodu mesečno uporabimo 6000 plastičnih kozarčkov, kar letno stane preko 650 evrov. Tukaj so še stroški za vzdrževanje pitnikov, ki na letni ravni znašajo 1800 evrov. Tako so skupni stroški na leto približno 2500 evrov. Prav zato smo člani projekta EU'R'AQUATIC vodstvu šole predlagali, da bi na šoli ukinili te okolju neprijazne in po vrhu še drage nesmisle. Dosegli smo, da se s tem petkom, 22. marcem, na svetovni dan voda, v vseh nadstropjih ukinjajo plastični lončki in pitniki.
Vzpodbujamo uporabo stekleničk, ki so okolju bolj prijazne. Pripravili smo stekleničke z logom naše šole in projekta EU'R'AQUATIC, ki jih boste lahko naročili od naslednjega tedna dalje. Sofinancirane bodo s prihranjenim denarjem od odprave lončkov in pitnikov. Predstavili jih bomo po razredih in na razstavi fotografij, ki bo ta petek 22. marca, ob 11.45 v tretjem nadstropju. Vljudno vabljeni!

Vsi uporabljamo isti zrak, zemljo in vodo, ki se zadnje čase zaradi našega delovanja spreminjajo. Vprašanje pa je, se lahko tudi mi?”

koordinator projekta: Marko Grobler, prof.