Moj čas na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška

Na ŠgAMS me vežejo lepi spomini. Tam sem spoznala toliko dobrih ljudi, ki jih lahko tudi po končani srednji šoli prištevam k zelo dobrim prijateljem. ŠgAMS je šola, ki ti da prostor, da odkriješ, kdo si in se spoznaš. Da ti prostor za razmislek o stvareh. Že samo okolje se mi zdi zelo spodbujajoče. Med šolanjem sem pridobila zelo dobre učne navade in se naučila reda ter organiziranosti, kar mi sedaj na faksu še kako koristi.
Eva Stegne, študentka medicine

 

3 spoznavni dneviKaj bi vam, bodočim dijakom, želela sporočiti? Ko izbirate šolo, glejte na to, katera šola se najbolje sklada z vašimi nazori. Sama sem spoznala, da sem se tekom izobraževanja največ naučila ravno o vsebinah, ki niso neposredno vezane na učne predmete. Odločitev za Škofijsko gimnazijo AMS je bila ena izmed boljših odločitev v mojem življenju, čeravno priznam, da sem bila velik del 1. letnika v dvomih glede tega. Sedaj, ko pogledam nazaj, vidim, da sem prejela vsaj toliko, kot sem dala. Duhovni vikendi, jutranje pozitivne misli in zgodbe, najrazličnejši družabni dogodki so situacije, v katerih sem osebnostno dozorevala in obenem tudi tvorila čvrste medosebne odnose, ki še trajajo.
Resda ni klasična gimnazija, ampak, a ni ravno v tem čar? Zakaj bi z izbirami vedno sledili drugim? Včasih je dobro poskusiti nekaj drugačnega, izstopiti iz množice, misliti »out of the box« in ravno slednje na Škofijski gimnaziji spodbujajo.
Maja Minih, študentka psihologije

 

Škofijska mi je dala predvsem možnost, da zrastem tako na osebnem kot tudi duhovnem področju. Vsa štiri leta mi je bilo res lepo in počutila sem se sprejeto.
Zdaj kot študentka vidim, da sem tudi znanja "dobila" dovolj. Moje mnenje je, da lahko dobiš dovolj kvalitetnega znanja, vendar je na vsakem posamezniku, kako bo izkoristil možnosti, ki so mu dane in koliko truda je sam pripravljen vložiti, da jih uporabi in nadgradi.
Najbolj sem hvaležna za ljudi, ki jih drugače najbrž ne bi spoznala. Nekateri mi res veliko pomenijo, saj so obogatili moje življenje in se še danes rada videvam z njimi.
Lucija Knafelc, študentka medicine

 

il divjiOdločitev za Škofijsko gimnazijo je bila zame dokaj preprosta. Zraven izkušenj, ki sem jih pridobil preko starejše sestre in brata, ki sta prav tako obiskovala to gimnazijo, me je najbolj prepričala toplina in povezanost med dijaki, ki sem jo začutil že na informativnih dnevih.
Na šolanje imam lepe in nepozabne spomine. S sošolci smo se ujeli že prvi dan in tako je ostalo do konca našega skupnega šolanja. Posebnost Škofijske gimnazije je v tem, da se poleg pridobivanja znanja veliko posveča dijaku kot osebi ter ga pripravlja na nadaljnje življenje. Bistvenega pomena so bili duhovni vikendi, kjer smo s sošolci še dodatno krepili medsebojno povezanost.
Na gimnaziji sem ves čas imel občutek, da diha in živi. Zraven vseh športnih in kulturnih aktivnosti ponuja tudi bogat izbor krožkov, kjer se za vsakogar nekaj najde. Sam sem član vokalne skupine Il Divji, ki ima začetke prav na tej gimnaziji, saj smo vsi člani skupine nekdanji dijaki. S sošolcema Lojzijem in Žigom smo že na samem začetku naše skupne poti opazili, da nas veseli isto, ljubezen do glasbe. Tako smo na dogodku »Pokaži kaj znaš« prvič skupaj zapeli. Profesorji so naše talente opazili in nas skozi čas šolanja spodbujali, da smo te še naprej razvijali.
Škofijska gimnazija je v meni pustila pomemben pečat na vseh področjih mojega življenja. Če bi še enkrat imel možnost obiskovati srednjo šolo, bi to definitivno bila Škofijska gimnazija v Mariboru.
Matija Kramberger, študent farmacije

 

In voilà – končaš gimnazijo. Jo pa pogrešaš. Enkrat jo začneš. Se spomniš nekega trenutka iz učilnice, hodnika, telovadnice, jedilnice, drevoreda, avtobusa, Račjega dvora ... in bi rad šel nazaj. Vsaj malo. Da bi spet začudeno buljil v profesorja/profesorico, razmišljujoč o malici ali čemerkoli drugem, samo o podani snovi ne. Dokler si na gimnaziji, so to popolnoma vsakodnevni trenutki, ki pa kasneje največ pomenijo. Polno je drobtinic, ki jih nudi Škofijska gimnazija v Mariboru, polno drobtinic, ki jih ustvarjate skupaj s sošolci. Vsak dan nasmehi, prijemi, besede. Klišejsko? Morda. Vendar je tako.
Na to šolo me vežejo samo lepi spomini. Resnično. To ne pomeni, da so se dogajale le lepe stvari. A-a. Nikakor. So pa tiste, ne tako lepe, hitro odpeketale v pozabo. In zdaj sem v obdobju, ko me ljudje sprašujejo, če se še kaj vidim z bivšimi sošolci, če bi se odločil za isto srednjo šolo itn. Z veseljem vsem odgovorim, da se s sošolci še vedno, dve leti po končani gimnaziji, kar redno videvam, še večji nasmeh na obraz pa si narišem, ko odgovorim, da je bila Škofijska gimnazija A. M. Slomška absolutno fenomenalna izbira. Ker pač. Škofijska je Škofijska.
Luka Bauman, študent primerjalne književnosti in slovenistike

 

animatorjiOčitno, ker bereš te vrstice, te zanima vpis na Škofijsko gimnazijo. Že to je dober znak, začnimo s tem. Vsaka šola ima tisoč in en razlog ZA. Mojih ni tisoč, so pa trije.
Vzgoja za prave krščanske vrednote (kar ni enako vsiljevanju in posiljevanju s krščanstvom!),vzgoja, ki te sili k razmišljanju s svojo glavo, k iskanju višjih vrednot, kot so le lepe ocene v redovalnici in visoke točke na maturi.
Prijatelji, ki ostanejo za celo življenje, saj boste skupaj delili najpomembnejša leta svojega življenja, ko boste oblikovali svojo življenjsko pot.
Profesorji, ki postanejo drugi starši in s svojim budnim očesom vedno (večkrat zelo tiho in bolj od daleč) spremljajo dijake. Kljub vsem slabim ocenam in neopravičenim uram, ter vsem "hudim" stvarem, so ljudje, ki so pošteni do tebe, dokler si ti pošten, ki so spoštljivi do tebe, dokler si ti spoštljiv. So ljudje, so človeški, gledajo na osebo, gledajo v srce, ne na povprečje in svoj uspeh. So ljudje, s katerimi si ob koncu, po končani maturi, sežeš v roko kot z dobrim prijateljem (ki je seveda nekoliko starejši od tebe).
In na koncu, Škofijska gimnazija ni samo gimnazija, je družina. Družina, ki skupaj praznuje, se veseli in tudi gre naprej skozi težave. Je družina, kjer so vsi za enega in eden za vse. Če se boš zares 101% dal v to šolo, boš vsaj 10x toliko odnesel iz nje. Ne samo znanja, ampak odnos do življenja, do sebe, do sočloveka, do Presežnega.
Filip Veber, študent teologije

 

Moje štiriletno potovanje po Škofijski gimnaziji je name naredilo zelo velik vtis. Ta leta so mi pomagala, da sem se osebnostno izoblikovala in še dodatno okrepila svoje vrednote. K temu je pripomoglo celotno vzdušje na gimnaziji in profesorji, ki so odprti in pripravljeni pomagati. Hkrati pa si nabereš veliko izkušenj na različnih področjih in tudi razširiš svoje znanje. Ni mi žal, da sem se odločila za Škofijsko gimnazijo in bi jo priporočala vsem, ki se odločajo za gimnazijski program, saj se zavzema tako za znanje dijakov kot tudi za njihove vrednote, kar se mi dandanes zdi zelo pomembno.
Špela Schmid, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike

 

Na ŠgAMS nama je bilo zelo lepo. V posebej prijetnem spominu so nama ostali duhovni vikendi in ekskurzije, ki so poskrbeli, da smo se s sošolci in sošolkami bolje spoznali ter se kot razred povezali. Profesorji so nama bili vedno na voljo za pogovor oz. razreševanje kakšnih dilem. Šolski prostori so prijetni, še posebej fajn pa so kavči pri gospe svetovalki. Če bi morali znova izbirati, bi se ponovno odločili za ŠgAMS.
Pia Tarkuš Trikič, študentka arheologije - zgodovine &

Nina Partljič, študentka biopsihologije

 

Škofijska gimnazija mi je ostala v lepem spominu predvsem po zanimivih ekskurzijah in prijateljih, ki sem jih spoznala tam. Na tej gimnaziji smo skupaj preživeli veliko lepih trenutkov, ki jih ne bom pozabila.
Katarina Vinter, študentka francoščine in italijanščine

 

Študentsko življenje ima definitivno svoj čar, vendar se še vedno z veseljem spominjam let na Škofijski. Pogrešam "razredno" življenje in tisto domače vzdušje, ki je vladalo na gimnaziji. Vedno se je bilo lepo družiti tudi izven šole in na splošno je to bilo obdobje, kjer sem zgradila ene izmed najglobljih odnosov.
Mirjam Kociper, študentka biopsihologije

 

Spoštovanje, odgovornost, prijateljstvo in pomoč. Te besede me spremljajo ob misli na srednjo šolo in hkrati opominjajo na to, kar zares šteje v življenju.
Mojca Pevec, študentka sociologije in pedagogike

 

prostovoljstvoČe bi še enkrat morala v gimnazijo, bi še enkrat izbrala Škofijsko. Res je, da smo bili v srednji šoli velikokrat muhasti in nam šolsko delo ni najbolj dišalo, ampak ko se ozreš nazaj, so bila to najlepša leta mojega najstniškega življenja. Občutek domačnosti, ko si se sprehajal po hodnikih, je nekaj, kar v srednjih šolah redko občutiš. Pri nas je bilo to nekaj vsakdanjega. Videlo in čutilo se je, kako zelo smo bili razredi in generacije med sabo povezani. To povezanost smo utrjevali na duhovnih vikendih in v vsakdanjih druženjih na hodnikih, ki so bili najbolj priljubljeno mesto za sprostitev med odmori. Mislim, da je občutek pripadnosti in da si del nečesa večjega to, kar najstnik v srednji šoli najbolj potrebuje.
Mene je Škofijska vzpodbudila k temu, da sem začela razmišljati izven svojih okvirjev, da sem ugotovila, katere so moje vrednote in začela razmišljati o tem, kaj želim v življenju početi in kakšen pečat želim zapustiti.
Učitelji so bili nam dijakom vedno pripravljeni pomagati in če si imel željo po ustvarjanju ter polno glavo novih idej, si jih lahko razvijal in uresničil. Učitelji so bili to, kar smo v tistem času potrebovali, čeprav se takrat tega nismo zavedali.
Na čas preživet na Škofijski gimnaziji imam krasne spomine in včasih si res želim, da bi se lahko vrnila nazaj. Spoznala sem krasne ljudi, dobila ogromno izkušenj in se veliko naučila, tudi za življenje. Tako da dragi bodoči in sedanji dijaki, uživajte ta leta! Imejte se super, spoštujte učitelje in izkoristite vsak trenutek. Da se boste tudi vi, tako kot jaz, čez leta ozirali nazaj in se z nasmehom spominjali krasnih let, preživetih na Škofijski gimnaziji pod Kalvarijo.

Špela Radmilovič, študentka zgodovine

 

Še danes se spomnim, kot bi bilo včeraj, ko sem skupaj z očetom prispel iz Raven na Koroškem sredi meseca julija 1998 v Maribor. Pri stolnici sva vprašala mimoidoče, kje se nahaja Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška. Sprva nekaj ljudi ni vedelo, a po nekaj minutah vztrajnosti se je le našel gospod, ki nama je orisal pot do gimnazije, ki je takrat domovala na Teznem. Od prvega šolskega dne so dnevi in tedni nato hitro minevali. Vsa štiri leta sem prebil v družbi dobrih sošolcev in sošolk, s katerimi imamo še sedaj stike in se vsaki dve leti tudi srečamo. Iz gimnazijskih let se spomnim prenekaterih norčij, ki smo jih ugnali in s tem povzročili nekaterim profesorjem veliko sivih las. Ob misli na Škofijsko gimnazijo ne morem mimo profesorjev, ki so se trudili iz nas napraviti ljudi, ki so sposobni razmišljati s svojo glavo. O stvareh, ki bi me motile na gimnaziji, težko govorim, saj jih enostavno ne najdem. Danes vem, da je bilo vse, kar sem doživel, potrebno, da sem to, kar sem. Zaradi let, ki sem jih preživel na gimnaziji, sem zrasel v človeka, ki mu je mar, kakšna bo prihodnost naše domovine in našega naroda. ŠgAMS mi je dala možnost, da o stvareh kritično razmišljam in spoznavam družbene probleme tudi z druge strani.
Vinko Skitek, univerzitetni diplomirani zgodovinar